Slovenian
A B C D E F G H I J K L M N O P Q R S T U V W X Y Z

Aldara (imiquimod) – Povzetek glavnih značilnosti zdravila - D06BB10

Updated on site: 05-Oct-2017

Ime zdravilaAldara
ATC kodaD06BB10
Substancaimiquimod
ProizvajalecMeda AB

1.IME ZDRAVILA

ALDARA 5% krema

2.KAKOVOSTNA IN KOLIČINSKA SESTAVA

Ena vrečka vsebuje 12,5 mg imikvimoda v 250 mg kreme (5%).

100 mg kreme vsebuje 5 mg imikvimoda.

Pomožne snovi z znanim učinkom: metilparahidroksibenzoat (E218) 2,0 mg/g kreme propilparahidroksibenzoat (E216) 0,2 mg/g kreme cetilalkohol 22,0 mg/g kreme

stearilalkohol 31,0 mg/g kreme

Za celoten seznam pomožnih snovi glejte poglavje 6.1.

3.FARMACEVTSKA OBLIKA

krema

Bela do rahlo rumena krema.

4.KLINIČNI PODATKI

4.1Terapevtske indikacije

Kremo z imikvimodom uporabljamo za topikalno zdravljenje:

zunanjih bradavic na spolovilu in v okolici zadnjične odprtine (condylomata acuminata) pri odraslih bolnikih

majhnih površinskih karcinomov bazalnih celic (sBCCs) pri odraslih bolnikih

klinično tipičnih nehiperkeratotičnih, nehipertrofičnih aktiničnih keratoz (AK) na obrazu in lasišču pri odraslih bolnikih, ko je velikost ali število lezij tolikšno, da ni uspešna ali/in sprejemljiva krioterapija in so drugi načini zdravljenja kontraindicirani ali pa so manj primerni.

4.2Odmerjanje in način uporabe

Odmerjanje

Pogostnost nanašanja in trajanje zdravljenja z imikvimod kremo sta odvisna od indikacije.

Zunanje genitalne bradavice pri odraslih bolnikih:

Imikvimod kremo nanašamo trikrat tedensko (npr. v ponedeljek, sredo in petek; ali v torek, četrtek in soboto) pred spanjem. Na koži mora ostati od 6 do 10 ur. Zdravljenje z imikvimod kremo naj traja dokler ne izginejo vidne genitalne ali perianalne bradavice oziroma najdlje 16 tednov za vsako ponovitev bradavic.

Za količino kreme, ki jo je treba nanesti glejte poglavje 4.2 Način uporabe.

Površinski karcinom bazalnih celic pri odraslih bolnikih:

Imikvimod kremo nanašamo petkrat tedensko (npr. od ponedeljka do petka) za 6 tednov pred običajnim časom spanja in jo pustimo na koži za približno 8 ur.

Za količino kreme, ki jo je treba nanesti glejte poglavje 4.2 Način uporabe.

Aktinična keratoza pri odraslih bolnikih:

Začetek in potek zdravljenja mora biti pod nadzorom zdravnika. Imikvimod kremo nanašamo štiri tedne in sicer trikrat tedensko (npr. v ponedeljek, sredo in petek) pred običajnim časom spanja in jo pustimo na koži za približno 8 ur. Nanesti je potrebno dovolj kreme, da prekrije področje za zdravljenje.

Po štiri tedenskem premoru brez zdravljenja je treba oceniti odpravo AK lezij. Če AK v zdravljenem področju ne izginejo je potrebno zdravljenje ponoviti za nadaljnje 4 tedne.

Priporočen maksimalni odmerek je ena vrečka.

Če se pojavijo burne lokalne vnetne reakcije (glejte poglavje 4.4) ali če se na področju zdravljenja razvije okužba, je treba razmisliti o prekinitvi zdravljenja. V tem zadnjem primeru je potrebno ustrezno ukrepati. Vsako zdravljenje ne sme preseči 4 tednov zaradi pozabljenih odmerkov ali obdobij prekinitve.

Če se pri kontrolnem pregledu, ki se opravi približno 8 tednov po zadnjem 4-tedenskem zdravljenju, opazi, da lezije na zdravljenem predelu niso povsem izginile, je treba razmisliti o dodatnem 4-tedenskem zdravljenju z zdravilom Aldara.

V kolikor odziv zdravljenih lezij na zdravilo Aldara ni zadosten, se priporoča drugačno zdravljenje.

Aktinične keratoze, ki so po enem ali dveh ciklih zdravljenja izginile in se nato ponovno pojavile, je mogoče ponovno zdraviti s še enim ali dodatnima dvema cikloma zdravljenja s kremo Aldara po najmanj

12-tedenskem odmoru brez zdravljenja (glejte poglavje 5.1).

Podatki, ki se nanašajo na vse indikacije:

Če bolnik pozabi odmerek, mora kremo takoj nanesti, ko se spomni, in nadaljuje po rednem urniku. Kreme se ne nanaša več kot enkrat dnevno.

Pediatrična populacija

Uporaba pri otrocih se ne priporoča. Za uporabo imikvimoda za odobrene indikacije pri otrocih in mladostnikih ni podatkov.

Aldara se ne uporablja pri otrocih z molluscum contagoisum zaradi premajhne učinkovitosti pri tej indikaciji (glej poglavje 5.1).

Način uporabe

Zunanje genitalne bradavice:

Imikvimod kremo nanesemo v tankem sloju na čisto področje z bradavicami in jo vtiramo dokler se krema ne vpije. Kremo nanašamo le na prizadeto področje in se izogibamo nanašanju na notranje površine. Imikvimod kremo nanašamo pred spanjem. V 6 do 10 urah po nanosu se moramo izogibati tuširanju ali kopanju. Po tem obdobju je nujno, da kremo odstranimo z blagim milom in vodo. Preobilno nanašanje kreme ali dolgotrajen stik s kožo lahko povzroči hudo reakcijo na mestu nanosa (glejte poglavja 4.4, 4.8 in 4.9). Vrečka za enkratno uporabo zadostuje za prekritje 20 cm2 področja z bradavicami. Ko so enkrat vrečke odprte, se ne smejo ponovno uporabiti. Roke je potrebno skrbno umiti pred nanašanjem in po nanašanju kreme.

Neobrezani moški, ki zdravijo bradavice pod kožico penisa, morajo vsak dan kožico potegniti nazaj in prizadeto območje umiti (glejte poglavje 4.4).

Površinski karcinom bazalnih celic:

Pred nanašanjem imikvimod kreme si mora bolnik umiti področje za zdravljenje z blagim milom in vodo ter ga temeljito posušiti. Nanesti je potrebno dovolj kreme, da prekrije področje za zdravljenje in en centimeter kože okoli tumorja. Kremo vtiramo v področje zdravljenja, dokler se ne vpije. Kremo nanašamo pred običajnim časom spanja, kjer naj ostane približno 8 ur. V tem času se je potrebno izogibati tuširanju ali kopanju. Po tem obdobju je nujno, da imikvimod kremo odstranimo z blagim milom in vodo.

Ko so vrečke enkrat odprte, se ne smejo ponovno uporabiti. Roke je potrebno skrbno umiti pred in po nanašanju kreme.

Odziv zdravljenega tumorja je potrebno oceniti 12 tednov po zaključku zdravljenja. Če zdravljeni tumor ne kaže popolnega odziva, je potrebno uporabiti drugačno zdravljenje (glejte poglavje 4.4).

Zdravljenje je potrebno za nekaj dni prekiniti (glejte poglavje 4.4), če lokalna kožna reakcija na imikvimod kremo povzroči prekomerno nelagodje bolnika ali če se na področju zdravljenja razvije okužba. V tem zadnjem primeru je potrebno ustrezno ukrepati.

Aktinična keratoza:

Pred nanašanjem imikvimod kreme si mora bolnik umiti področje za zdravljenje z blagim milom in vodo ter ga temeljito posušiti. Nanesti je potrebno dovolj kreme, da prekrije področje za zdravljenje. Kremo vtiramo v področje zdravljenja, dokler se ne vpije. Kremo nanašamo pred običajnim časom spanja, kjer naj ostane približno 8 ur. V tem času se je potrebno izogibati tuširanju ali kopanju. Po tem obdobju je nujno, da imikvimod kremo odstranimo z blagim milom in vodo. Ko so vrečke enkrat odprte, se ne smejo ponovno uporabiti. Roke je potrebno skrbno umiti pred in po nanašanju kreme.

4.3Kontraindikacije

Preobčutljivost na zdravilno učinkovino ali katero koli pomožno snov, navedeno v poglavju 6.1.

4.4Posebna opozorila in previdnostni ukrepi

Zunanje genitalne bradavice, površinski karcinom bazalnih celic in aktinična keratoza:

Preprečiti stik z očmi, ustnicami in nosnicami.

Imikvimod krema lahko poslabša vnetja na koži.

Imikvimod kremo pri bolnikih z avtoimunskimi boleznimi uporabljamo previdno (glejte poglavje 4.5). Pri teh bolnikih moramo upoštevati ravnovesje koristi zdravljenja z imikvimodom in tveganja, povezanega z možnim poslabšanjem avtoimunske bolezni.

Pri bolnikih po presaditvi organov imikvimod kremo uporabljamo previdno (glejte poglavje 4.5). Pri teh bolnikih moramo upoštevati ravnovesje koristi zdravljenja z imikvimodom in tveganja, povezanega z možno zavrnitvijo presadka ali boleznijo presadka proti gostitelju (graft-versus-host disease).

Uporaba imikvimod kreme ni priporočljiva, dokler se koža ne zaceli po predhodnem zdravljenju ali kirurškem posegu. Pri aplikaciji na poškodovani koži lahko pride do povečane sistemske absorbcije imikvimoda, ki lahko poveča tveganje nastanka škodljivih posledic (glej poglavje 4.8 in 4.9).

Nošenje tesnih obvez med zdravljenjem z imikvimod kremo ni priporočljivo.

Pomožni snovi metilhidroksibenzoat (E 218) in propilhidroksibenzoat (E 216), lahko povzročita preobčutljivostne reakcije (lahko zapoznele). Cetilalkohol in stearilalkohol lahko povzročita lokalne kožne reakcije (npr. kontaktni dermatitis).

Redko se lahko pojavijo burne lokalne vnetne reakcije, denimo, rosenje kože ali razjede, že po nekajkratnem nanosu kreme imikvimod. Lokalne vnetne reakcije lahko spremljajo (ali jih celo prehitijo) gripi podobni sistemski znaki in simptomi, denimo, slabo počutje, pireksija, slabost, bolečine v mišicah in rigor. V takem primeru razmislimo o prekinitvi odmerjanja.

Pri bolnikih z zmanjšanimi hematološkimi vrednostmi je potrebna previdnost pri uporabi imikvimoda (glejte poglavje 4.8 d).

Zunanje genitalne bradavice:

Izkušnje z zdravljenjem bradavic na kožici penisa z imikvimod kremo so omejene. Zbirka podatkov o varnosti uporabe imikvimod kreme pri neobrezanih moških trikrat tedensko z dnevno higieno kožice zajema manj kot 100 bolnikov. V študijah, kjer se dnevna higiena kožice penisa ni uveljavljala, so zabeležili dva primera hude fimoze in en primer strikture, ki so zahtevali obrezovanje. Zdravljenje te populacije bolnikov priporočamo le pri moških, ki so zmožni in voljni upoštevati postopek dnevne higiene kožice penisa. Zgodnji znaki strikture so lahko lokalne reakcije na koži (npr. erozija, ulceracija, oteklina, otrdlina) ali čedalje težje premikanje kožice. Če se ti simptomi pojavijo, je potrebno zdravljenje takoj prekiniti. Na podlagi trenutnega znanja, zdravljenje bradavic v sečnici, nožnici, na materničnem vratu in rektalnih ter intraanalnih bradavic ni priporočljivo. Z imikvimod kremo se ne sme zdraviti tkiva z odprtimi ranami, dokler se le-te ne zacelijo.

Lokalne reakcije na koži, kot npr. rdečica, erozija, lupljenje, luskavost in otekline, so pogoste. Poročali so tudi o drugih lokalnih reakcijah, kot npr. otrdline, ulceracije, pojavu brazgotin in mehurčkov. Če se razvije neznosna kožna reakcija, se mora kremo odstraniti z umivanjem z blagim milom in vodo. Zdravljenje z imikvimod kremo naj se nadaljuje, ko se reakcija umiri. Tveganje za hude lokalne reakcije na koži se lahko poveča, če se imikvimod nanaša v odmerkih, ki so večji od priporočenih (glejte poglavje

4.2). Vendar, so bile, v redkih primerih opažene tudi hude lokalne reakcije, ki so zahtevale zdravljenje in/ali so povzročile začasno nezmožnost, pri bolnikih, ki so uporabljali imikvimod po navodilih. Ženske, pri katerih so se takšne reakcije razvile ob sečevodu, so imele težave pri uriniranju. V nekaterih primerih je bila potrebna nujna uvedba katetra in zdravljenje prizadetega področja.

Ni kliničnih izkušenj z uporabo imikvimod kreme neposredno po zdravljenju zunanjih genitalnih ali perianalnih bradavic z drugimi zdravili, ki se uporabljajo topično.

Imikvimod kremo je potrebno sprati s kože pred spolnim odnosom. Imikvimod krema lahko oslabi kondome in diafragme, zato sočasna uporaba ni priporočljiva. Preučiti je potrebno druge oblike kontracepcije.

Pri imunsko oslabljenih bolnikih ponavljanje zdravljenja z imikvimod kremo ni priporočljivo.

Omejeni podatki so pokazali, da se z imikvimod kremo pri HIV pozitivnih bolnikih bradavice hitreje manjšajo, vendar je to zdravilo manj učinkovito pri odstranjevanju bradavic v tej skupini bolnikov.

Površinski karcinom bazalnih celic:

Uporaba imikvimoda za zdravljenje karcinomov bazalnih celic, ki se nahajajo bližje kot 1 cm od očesnih vek, nosu, ustnic in lasišča, ni raziskana.

Med zdravljenjem in do dokončne ozdravitve prizadeta koža verjetno izgleda opazno drugačna od običajne kože. Lokalne reakcije na koži so pogoste, vendar se intenzivnost teh reakcij ponavadi med zdravljenjem zmanjša oz. reakcije po prekinitvi zdravljenja z imikvimodom izzvenijo. Obstaja povezava med stopnjo popolne odstranitve in intenzivnostjo lokalnih reakcij na koži (npr. rdečice). Te lokalne reakcije na koži se lahko povezane s stimulacijo lokalnega imunskega odziva. Zdravljenje se lahko za nekaj dni prekine zaradi nelagodja bolnika ali resnosti lokalne reakcije na koži. Zdravljenje se lahko nadaljuje potem, ko se reakcija na koži umiri.

Klinični izid zdravljenja se lahko oceni po regeneraciji zdravljene kože, ki traja približno 12 tednov po zaključku zdravljenja.

Z uporabo imikvimod kreme pri imunsko kompromitiranih bolnikih kliničnih izkušenj ni.

Ni kliničnih izkušenj pri bolnikih s povratnimi ali že zdravljenimi BCC, zato uporaba imikvimod kreme pri predhodno zdravljenih tumorjih ni priporočljiva.

Podatki iz kliničnega preskušanja z neprikritimi oznakami nakazujejo, da je za velike tumorje (>7,25 cm2) manj verjetno, da se odzovejo na zdravljenje z imikvimodom.

Površino zdravljenega področja kože je potrebno zaščiti pred izpostavitvijo soncu.

Aktinična keratoza:

Za lezije, ki so atipične za AK ali obstaja sum na malignost je potrebno opraviti biopsijo, da se določi primerno zdravljenje.

Uporaba imikvimoda ni raziskana za zdravljenje aktiničnih keratoz na očesnih vekah, v nosnicah, v ušesu, na področju ustnic znotraj meje s kožo.

Na voljo je zelo omejena količina podatkov o uporabi imikvimoda za zdravljenje aktiničnih keratoz drugje kot na obrazu in lasišču. Dostopni podatki o aktiničnih keratozah na podlakteh in dlaneh ne podpirajo učinkovitosti za to indikacijo, zato uporaba ni priporočljiva.

Imikvimod ni priporočljiv za zdravljenje lezij AK z izrazito hiperkeratozo ali hipertrofijo, kot je npr. kožni rog.

Med zdravljenjem in do dokončne ozdravitve prizadeta koža verjetno izgleda opazno drugačna od običajne kože. Lokalne reakcije na koži so pogoste, vendar se intenzivnost teh reakcij ponavadi med zdravljenjem zmanjša oz. reakcije po prekinitvi zdravljenja z imikvimodom izzvenijo. Obstaja povezava med stopnjo popolne odstranitve in intenzivnostjo lokalnih reakcij na koži (npr. rdečice). Te lokalne reakcije na koži se lahko povezane s stimulacijo lokalnega imunskega odziva. Zdravljenje se lahko za nekaj dni prekine zaradi nelagodja bolnika ali resnosti lokalne reakcije na koži. Zdravljenje se lahko nadaljuje potem, ko se reakcija na koži umiri.

Zdravljenje ne sme preseči 4 tedne zaradi pozabljenih odmerkov ali obdobij prekinitve.

Klinični izid zdravljenja se lahko oceni po regeneraciji zdravljene kože, približno 4-8 tednov po končanem zdravljenju.

Z uporabo imikvimod kreme pri imunsko kompromitiranih bolnikih kliničnih izkušenj ni.

Informacije o ponovnem zdravljenju aktiničnih keratoz, ki so se pojavile po tem, ko so po enem ali dveh ciklusih zdravljenja že izginile, so navedene v poglavjih 4.2 in 5.1.

Podatki iz odprtega kliničnega preskušanja so pokazali, da je bila stopnja popolnega izginotja pri preiskovancih z več kot 8 AK manjša kot pri preiskovancih z manj kot 8 AK.

Površino zdravljenega področja kože je potrebno zaščiti pred izpostavitvijo soncu.

4.5Medsebojno delovanje z drugimi zdravili in druge oblike interakcij

Študij medsebojnega delovanja niso izvedli, vključno s imunosupresivnimi zdravili. Takšne reakcije s sistemskimi zdravili so omejene zaradi minimalne absorpcije imikvimod kreme skozi kožo.

Zaradi njenih imunsko-stimulativnih lastnosti pri bolnikih, ki prejemajo imunosupresivna zdravila, imikvimod kremo uporabljamo previdno (glejte poglavje 4.4).

4.6Plodnost, nosečnost in dojenje

Nosečnost

Za imikvimod ni na voljo kliničnih podatkov nosečnic, ki so bile izpostavljene zdravilu. Študije na živalih ne kažejo na neposredne ali posredne škodljive vplive na nosečnost, razvoj zarodka/plodu, porod ali postnatalni razvoj (glejte poglavje 5.3). Pri predpisovanju zdravila nosečnicam je potrebna previdnost.

Dojenje

Ker po enkratnem in večkratnem topičnem odmerku v serumu ni zaznavnih koncentracij imikvimoda (> 5 ng/ml), ni mogoče podati specifičnih nasvetov o uporabi pri doječih materah.

4.7Vpliv na sposobnost vožnje in upravljanja s stroji

Zdravilo krema Aldara nima vpliva ali ima zanemarljiv vplivna sposobnost vožnje in upravljanja s stroji.

4.8Neželeni učinki

a) Splošen opis:

Zunanje genitalne bradavice:

V treh preskušanjih z odmerjanjem trikrat tedensko so bili najpogosteje poročani neželeni učinki, za katere je bilo presojeno, da so verjetno oz. možno povezani z zdravljenjem z imikvimod kremo, reakcije na mestu nanašanja na zdravljenem področju z bradavicami (33,7% bolnikov, zdravljenih z imikvimodom). Poročali so tudi o nekaterih sistemskih neželenih učinkih, med drugim tudi o glavobolu

(3,7%), simptomih podobnih gripi (1,1%) in mialgiji (1,5%).

Spodaj so prikazani podatki o reakcijah, o katerih je poročalo 2292 bolnikov, zdravljenih z imikvimod kremo v raziskavah, nadzorovanih s placebom in v odprtih kliničnih raziskavah. Za te neželene učinke se smatra, da so najmanj možno vzročno povezani z zdravljenjem z imikvimodom.

Površinski karcinom bazalnih celic:

V preskušanjih z odmerjanjem petkrat tedensko je 58% bolnikov razvilo najmanj en neželen dogodek.

Najpogosteje poročan neželen dogodek, za katerega je bilo presojeno, da so verjetno oz. možno povezani z zdravljenjem z imikvimod kremo, so bile spremembe na mestu nanašanja s pogostnostjo 28,1%.

Bolniki, ki so prejemali imikvimod kremo, so poročali o nekaterih sistemskih neželenih reakcijah, med drugim o bolečini v križu (1,1%) in simptomih podobnih gripi (0,5%).

Spodaj so prikazani podatki o reakcijah, o katerih je poročalo 185 bolnikov, zdravljenih z imikvimod kremo v kliničnih raziskavah faze III, nadzorovanih s placebom. Za te neželene učinke se smatra, da so najmanj možno vzročno povezani z zdravljenjem z imikvimod kremo.

Aktinična keratoza:

V treh preskušanjih z odmerjanjem trikrat tedensko so bili bolniki zdravljeni v do 2 stopnjah, ki so trajale po 4 tedne. Najmanj en neželeni učinek so opazili pri 56 % bolnikov, ki so prejemali imikvimod. Najpogosteje poročani neželeni učinki v teh preskušanjih, za katere je bilo presojeno, da so verjetno oz. možno povezani z zdravljenjem z imikvimod kremo, so bile reakcije na mestu nanašanja (22 % bolnikov, zdravljenih z imikvimodom). Pri bolnikih, zdravljenih z imikvimodom, so poročali tudi o nekaterih sistemskih neželenih učinkih, vključno z mialgijo (2 %).

V preglednici so navedeni neželeni učinki, ki so se pojavili pri zdravljenju 252 bolnikov z imikvimod kremo v nadzorovanih kliničnih študijah faze III z vehiklom. Za te neželene učinke se smatra, da so komaj možno povezani z zdravljenjem z imikvimodom.

b)Navedba neželenih učinkov v preglednici:

Pogostnost neželenih učinkov je definirana kot zelo pogosti (≥1/10), pogosti (≥1/100, <1/10), občasni (≥1/1.000, <1/100). Redkejše pogostnosti v kliničnih preskušanjih tukaj niso navedene.

 

Zunanje

Površinski karcinom

Aktinična keratoza

 

genitalne

bazalnih celic (5x

(3x/teden, 4 ali 8

 

bradavice (3x

tedensko, 6 tednov)

tednov)

 

tedensko/16

n = 185

n=252

 

tednov)

 

 

 

n = 2292

 

 

Infekcijske in parazitske bolezni:

 

 

 

Okužba

pogosti

pogosti

občasni

Pustule

 

pogosti

občasni

Herpes simpleks

občasni

 

 

Genitalna kandidaza

občasni

 

 

Vaginitis

občasni

 

 

Bakterijska okužba

občasni

 

 

Okužba z glivami

občasni

 

 

Okužba zgornjih dihal

občasni

 

 

Vulvitis

občasni

 

 

Rinitis

 

 

občasni

Gripa

 

 

občasni

Bolezni krvi in limfatičnega

 

 

 

sistema:

 

 

 

Limfadenopatija

občasni

pogosti

občasni

Presnovne in prehranske motnje:

 

 

 

Anoreksija

občasni

 

pogosti

Psihiatrične motnje:

 

 

 

Nespečnost

občasni

 

 

Depresija

občasni

 

občasni

Razdraženost

 

občasni

 

Bolezni živčevja:

 

 

 

Glavobol

pogosti

 

pogosti

Parestezija

občasni

 

 

Omotičnost

občasni

 

 

Migrena

občasni

 

 

Somnolenca

občasni

 

 

Očesne bolezni

 

 

 

Draženje veznice

 

 

občasni

Edem očesne veke

 

 

občasni

Ušesne bolezni, vključno z

 

 

 

motnjami labirinta:

 

 

 

Tinitus

občasni

 

 

Žilne bolezni:

 

 

 

Rdečica

občasni

 

 

Bolezni dihal, prsnega koša in

 

 

 

mediastinalnega prostora:

 

 

 

Faringitis

občasni

 

 

Rinitis

občasni

 

 

Zmašen nos

 

 

občasni

Faringo-laringealne bolečine

 

 

občasni

Bolezni prebavil:

 

 

 

Slabost

pogosti

občasni

pogosti

Bolečine v trebuhu

občasni

 

 

Driska

občasni

 

občasni

Bruhanje

občasni

 

 

Rektalne motnje

občasni

 

 

Rektalni tenezem

občasni

 

 

Izsušena usta

 

občasni

 

Bolezni kože in podkožja:

 

 

 

Pruritus

občasni

 

 

Dermatitis

občasni

občasni

 

Folikulitis

občasni

 

 

Eritmatozen izpuščaj

občasni

 

 

Ekcem

občasni

 

 

Izpuščaj

občasni

 

 

Povečano potenje

občasni

 

 

Urtikarija

občasni

 

 

Aktinična keratoza

 

 

občasni

Eritem

 

 

občasni

Edem obraza

 

 

občasni

Kožna razjeda

 

 

občasni

Bolezni mišično-skeletnega

 

 

 

sistema in vezivnega tkiva:

 

 

 

Mialgija

pogosti

 

pogosti

Artralgija

občasni

 

pogosti

Bolečine v križu

občasni

pogosti

 

Bolečine v okončinah

 

 

občasni

Bolezni sečil:

 

 

 

Dizurija

občasni

 

 

Motnje reprodukcije in dojk:

 

 

 

Bolečine v genitalijah – moški

občasni

 

 

Bolečine v penisu

občasni

 

 

Dizpareunija

občasni

 

 

Erektilna disfunkcija

občasni

 

 

Maternično-nožnični prolaps

občasni

 

 

Bolečine v nožnici

občasni

 

 

Atrofični vaginitis

občasni

 

 

Spremembe vulve

občasni

 

 

Splošne težave in spremembe na

 

 

 

mestu aplikacije:

 

 

 

Pruritus na mestu aplikacije

zelo pogosti

zelo pogosti

zelo pogosti

Bolečina na mestu aplikacije

zelo pogosti

pogosti

pogosti

Pekoč občutek na mestu

pogosti

pogosti

pogosti

aplikacije

 

 

 

Draženje na mestu aplikacije

pogosti

pogosti

pogosti

Eritem na mestu aplikacije

 

pogosti

pogosti

Reakcija na mestu aplikacije

 

 

pogosti

Krvavitev na mestu aplikacije

 

pogosti

občasni

Papule na mestu aplikacije

 

pogosti

občasni

Parestezija na mestu aplikacije

 

pogosti

občasni

Izpuščaj na mestu aplikacije

 

pogosti

 

Utrujenost

pogosti

 

pogosti

Zvišana telesna temperatura

občasni

 

občasni

Bolezen podobna gripi

občasni

občasni

 

Bolečine

občasni

 

 

Astenija

občasni

 

občasni

Slabost

občasni

 

 

Otrplost

občasni

 

občasni

Dermatitis na mestu aplikacije

 

 

občasni

Izcedek na mestu aplikacije

 

občasni

občasni

Hiperstezija na mestu

 

 

občasni

aplikacije

 

 

 

Vnetje na mestu aplikacije

 

občasni

 

Edem na mestu aplikacije

 

občasni

občasni

Tvorba krast na mestu

 

občasni

občasni

aplikacije

 

 

 

Brazgotina na mestu aplikacije

 

 

občasni

Razpokanje kože na mestu

 

občasni

 

aplikacije

 

 

 

Otekanje na mestu aplikacije

 

občasni

občasni

Razjeda na mestu aplikacije

 

 

občasni

Vezikli na mestu aplikacije

 

občasni

občasni

Občutek toplote na mestu

 

 

občasni

aplikacije

 

 

 

Letargija

 

občasni

 

Neugodje

 

 

občasni

Vnetje

 

 

občasni

c) Pogostejši neželeni učinki:

Zunanje genitalne bradavice:

Raziskovalci so v preskušanjih, nadzorovanih s placebom, morali oceniti s protokolom predpisane klinične znake (reakcije na koži). Ta predpisana vrednotenja kliničnih znakov so pokazala, da so bile lokalne reakcije na koži, vključno z rdečico (61%), erozijo (30%), lupljenjem/luskavostjo (23%) in oteklino (14%), pogoste v teh s placebom nadzorovanih preskušanjih, kjer je bila imikvimod krema nanešena trikrat tedensko (glejte poglavje 4.4). Lokalne reakcije na koži, kot npr. rdečica, so verjetno posledica farmakoloških učinkov imikvimod kreme.

V preskušanjih nadzorovanih s placebom so poročali tudi o kožnih reakcijah na oddaljenih mestih, predvsem rdečici (44%). Te reakcije so se razvile na mestih brez bradavic, ki so bila lahko v stiku z imikvimod kremo. Večina kožnih reakcij je bila zmernih po resnosti in je izzvenela po 2 tednih po prekinitvi zdravljenja. Vendar pa so bile v nekaterih primerih te reakcije hude in so zahtevale zdravljenje in/ali so povzročile nezmožnost. V zelo redkih primerih so hude reakcije ob sečevodu povzročile disurijo pri ženskah (glej poglavje 4.4).

Površinski karcinom bazalnih celic:

Raziskovalci so morali v nadzorovanih preskušanjih z vehiklom oceniti klinične znake (lokalne reakcije na koži), ki so bili navedeni v protokolu. Vrednotenje v protokolu navedenih kliničnih znakov je pokazalo, da so bile huda rdečica (31%), huda erozija (13%) in huda luskavost ter tvorba krast (19%) zelo pogoste v teh preskušanjih, kjer je bila imikvimod krema nanešena petkrat tedensko. Lokalne reakcije na koži, kot npr. rdečica, so verjetno posledica farmakoloških učinkov imikvimod kreme.

Med zdravljenjem z imikvimod kremo so opazili kožne infekcije. Čeprav ni prišlo do resnih posledic, se je vedno potrebno zavedati možnosti okužbe razpokane oz. poškodovane kože.

Aktinična keratoza

Pri kliničnih preskušanjih z imikvimod kremo 3 krat tedensko v času 4 ali 8 tednov so bile najpogosteje opažene reakcije na mestu aplikacije srbečica (14 %) in pekoč občutek (5 %). Huda rdečica (24 %) in huda luskavost ter tvorba krast (20 %) so zelo pogoste. Lokalne reakcije na koži, kot npr. rdečica, so verjetno posledica farmakoloških učinkov imikvimod kreme. Glejte poglavji 4.2 in 4.4 za podatke o obdobjih prekinitve.

Med zdravljenjem z imikvimod kremo so opazili kožne infekcije. Čeprav ni prišlo do resnih posledic, se je vedno potrebno zavedati možnosti okužbe razpokane oz. poškodovane kože.

d)Neželeni učinki, ki se pojavljajo pri vseh indikacijah:

Poročali so tudi o lokalni hipopigmentaciji in hiperpigmentaciji po uporabi kreme z imikvimodom.

Spremljanje podatkov nakazuje, da so te spremembe barve kože pri nekaterih bolnikih lahko trajne. Pri 162 bolnikih, ki so jih opazovali pet let po zdravljenju sBCC, so ugotovili, da je imelo 37 % bolnikov blago hipopigmentacijo, 6% zmerno, pri 56 % bolnikov pa niso opazili sprememb. O hiperpigmentaciji ni bilo poročil.

V kliničnih preskušanjih, kjer so raziskovali uporabo imikvimoda za zdravljenje aktinične keratoze, so odkrili 0,4 % (5/1214) pogostnost alopecije na mestu zdravljenja ali okolišnjem področju. O sumu pojava alopecije v času zdravljenja sBCC in zunanjih genitalnih bradavic so poročali v času trženja zdravila.

V kliničnih preskušanjih so opazili znižanje vrednosti hemoglobina, levkocitov, absolutnih nevtrofilcev in trombocitov. Ta zmanjšanja se niso smatrala kot klinično pomenljiva pri bolnikih z običajno hematološko zalogo. Bolnikov z zmanjšanimi hematološkimi vrednostmi v kliničnih preskušanjih niso preučevali. O znižanju hematoloških parametrov, ki so zahtevali klinično intervencijo, so poročali v času trženja zdravila. Obstajajo postmarketinška poročila o povišanih jetrnih encimih.

Redko so poročali o poslabšanju avtoimunskih obolenj.

Pri kliničnih preskušanjih so poročali o redkih blagih primerih kožnih reakcij, vključno z multiformnim eritemom. Od začetka trženja so poročali o resnih kožnih reakcijah, vključno z multiformnim eritemom, eksantemom, Stevens Johnsonovim sindromom ali kožnim eritematoznim lupusom.

e)Pediatrična populacija:

Raziskave imikvimoda v kontroliranih kliničnih študijah so bile opravljene tudi pri otrocih (glej poglavje 4.2 in 5.1). Ni podatkov o sistemskih učinkih. Lokalne reakcije na mestu aplikacije so se pojavile pogosteje v skupini z imikvimodom kot v skupini vehikel. Vendar pogostost in intenzivnost teh reakcij ni odstopala od tistih, ki so jih opazovali pri registriranih indikacijah in odraslih osebah. Ni dokazov o resnih neželenih učinkih imikvimoda pri otrocih.

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih zdravila po izdaji dovoljenja za promet je pomembno. Omogoča namreč stalno spremljanje razmerja med koristmi in tveganji zdravila. Od zdravstvenih delavcev se zahteva, da poročajo o katerem koli domnevnem neželenem učinku zdravila na nacionalni center za poročanje, ki je naveden v Prilogi V.

4.9Preveliko odmerjanje

Če imikvimod krema daje topikalno, sistemsko preveliko odmerjanje ni verjetno zaradi minimalne absorpcije skozi kožo. Študije na kuncih so pokazale, da je dermalni smrtni odmerek večji kot 5 g/kg. Vztrajno prekomerno dermalno odmerjanje imikvimod kreme lahko povzroči hude lokalne reakcije na koži.

Pri slučajnem zaužitju enkratnega odmerka 200 mg imikvimoda, kar ustreza vsebini približno 16 vrečk, se lahko pojavijo slabost, bruhanje, glavobol, bolečine v mišicah in vročina. Klinično najresnejši neželeni

učinek po večkratnih peroralnih odmerkih 200 mg je bila hipotenzija, ki je izzvenela po peroralnem in intravenskem dajanju tekočin.

5.FARMAKOLOŠKE LASTNOSTI

5.1Farmakodinamične lastnosti

Farmakoterapevtska skupina: Kemoterapevtiki za lokalno zdravljenje, Protivirusni pripravki Oznaka ATC: D06BB10.

Imikvimod je modulator imunskega odziva. Študije nasičene vezave nakazujejo, da na odzivnih imunskih celicah obstaja membranski receptor za imikvimod. Imikvimod nima neposrednega protivirusnega delovanja. Na živalskih modelih je imikvimod učinkovit proti virusnim okužbam in deluje protitumorsko, predvsem zaradi spodbujanja interferona alfa in drugih citokinov. V kliničnih študijah je bilo po nanosu imikvimod kreme dokazano spodbujanje interferona alfa in drugih citokinov v tkivu z genitalnimi bradavicami.

V farmakokinetični raziskavi so po topični aplikaciji imikvimoda dokazali povečanje sistemskih vrednosti interferona alfa in drugih citokinov.

Zunanje genitalne bradavice:

Klinična učinkovitost

Rezultati 3 učinkovitostnih študij tretje faze so pokazali, da je zdravljenje z imikvimodom za šestnajst tednov znatno bolj učinkovito kot zdravljenje z nosilcem, na podlagi izmerjene odstranitve zdravljenih bradavic.

Pri 119 bolnicah, zdravljenih z imikvimodom, je bil delež bolnic s popolno odstranitvijo bradavic 60%, pri 105 bolnicah, zdravljenih z nosilcem, pa 20% (95% interval zaupanja (IZ) razlike med očistkoma:

20% do 61%, p<0,001). Pri tistih bolnicah, ki so dosegle popolno odstranitev bradavic, je bila mediana

časa do odstranitve 8 tednov.

Pri 157 moških bolnikih, zdravljenih z imikvimodom, je bil delež bolnikov s popolno odstranitvijo bradavic 23%, pri 161 bolnikih, zdravljenih z nosilcem, pa 5% (95% interval zaupanja razlike med očistkoma: 3% do 36%, p<0,001). Pri tistih bolnikih, ki so dosegli popolno odstranitev bradavic, je bila mediana časa do odstranitve 12 tednov.

Površinski karcinom bazalnih celic:

Klinična učinkovitost

Učinkovitost imkvimoda petkrat tedensko za 6 tednov je bila raziskana v dveh dvojno slepih kliničnih preskušanjih, nadzorovanih z nosilcem. Ciljni tumorji so bili histološko potrjeni posamezni primarni površinski karcinomi bazalnih celic, ki so obsegali najmanj 0,5 cm2, njihov premer pa ni presegal 2 cm. Tumorjev, ki so se nahajali manj kot 1 cm od oči, nosu, ust, ušes ali lasišča, niso vključili.

V združeni analizi teh dveh raziskavah so histološko odstranitev opazili pri 82% (152/185) vseh bolnikov.

Če je bilo vključeno tudi klinično vrednotenje, je bila odstranitev glede na to sestavljeno končno točko dosežena pri 75% (139/185) vseh bolnikov. V primerjavi s skupino z nosilcem so bili ti rezultati statistično pomenljivi (p<0,001), in sicer 3% (6/179) oz. 2% (3/179). Odkrili so pomenljivo povezavo med intenzivnostjo lokalnih reakcij na koži (npr. rdečice) v času zdravljenja in popolno odstranitvijo karcinoma bazalnih celic.

Po petih letih so analizirali rezultate dolgotrajne odprte nekontrolirane študije. Ocenjujejo, da so pri 77,9% [ (95% interval zaupanja (IZ) 71,9; 83,8%)] bolnikov, ki so prejeli zdravilo na začetku, klinični znaki bolezni izginili in se 60 mesecev niso ponovno pojavili.

Aktinična keratoza:

Klinična učinkovitost

Učinkovitost imkvimoda trikrat tedensko za 4 tedne oz. dvakrat po 4 tedne z vmesno 4-tedensko prekinitvijo je bila raziskana v dveh dvojno slepih kliničnih preskušanjih, nadzorovanih z nosilcem. V obeh raziskavah so imeli bolniki klinično tipične, vidne, ločene, nehiperkeratotične, nehipertrofične lezije AK v neprekinjenem področju zdravljenja 25 cm2 na lasišču ali obrazu. Zdravljeno je bilo območje 4-8 lezij AK. Stopnja popolnega izginotja (imikvimod minus placeba) pri združenih preizkušanjih je bila 46,1% (IZ 39,0%, 53,1%).

Podatki iz dveh združenih opazovalnih raziskav, ki obsegajo eno leto, kažejo stopnjo ponovitve 27 % (35/128) pri bolnikih, pri katerih je prišlo do klinične odstranitve po enem ali dveh stopnjah zdravljenja.

Stopnja ponovitve za posamezne lezije je bila 5,6 % (41/737). Stopnja ponovitve pri vehiklu je bila 47% (8/17 bonikov) in 7,5% (6/88 lezij).

V dveh odprtih, randomiziranih, kontroliranih kliničnih študijah so primerjali dolgoročne učinke imikvimoda z dolgoročnimi učinki topičnega diklofenaka pri bolnikih z aktinično keratozo v zvezi s tveganjem za napredovanje v in situ ali invazivni ploščatocelični karcinom (SCC). Zdravili sta bili uporabljeni v skladu z uradnimi priporočili. Če lezije na zdravljenem AK predelu niso v celoti izginile, so lahko začeli z dodatnimi cikli zdravljenja. Vse bolnike so spremljali do umika iz študije ali do 3 leta po randomizaciji. Rezultati izhajajo iz meta-analize obeh preskušanj.

V preskušanja je bilo vključenih skupno 482 bolnikov, od katerih jih je 481 prejemalo študijsko zdravilo, in sicer 243 imikvimod, 238 pa topični diklofenak. Zdravljeni AK predeli so se nahajali na neporaščenem lasišču ali obrazu s sklenjeno površino približno 40 cm² pri obeh zdravljenih skupinah, v katerih je bila mediana številka klinično značilnih AK lezij v izhodišču 7. Na voljo so klinični podatki za 90 bolnikov, ki so bili deležni 3 ali več ciklov zdravljenja z imikvimodom, 80 bolnikov je v 3-letnem trajanju študije prejelo 5 ali več ciklov zdravljenja z imikvimodom.

V zvezi s primarnim opazovanim dogodkom, ki je bil histološko napredovanje, so pri skupno 13 od 242 bolnikov (5,4 %) v skupini z imikvimodom in 26 od 237 bolnikov (11,0 %) v skupini z diklofenakom ugotovili histološko napredovanje v in situ ali invazivni SCC v obdobju 3 let, razlika -5,6 % (95 % IZ: -10,7 % do -0,7 %). Histološko napredovanje v invazivni SCC v obdobju 3 let so potrdili pri 4 od 242 bolnikov (1,7 %) v skupini z imikvimodom in 7 od 237 bolnikov (3,0 %) v skupini z diklofenakom.

Pri skupno 126 od 242 bolnikov, zdravljenih z imikvimodom (52,1 %) in 84 od 237 bolnikov, zdravljenih s topičnim diklofenakom (35,4 %), se je pokazala popolna klinična ozdravitev lezij na zdravljenem AK predelu v 20. tednu (t.j. približno 8 tednov po koncu začetnega cikla zdravljenja); razlika 16,6 % (95 % IZ: 7,7 % do 25,1 %). Pri bolnikih s popolno klinično ozdravitvijo lezij na zdravljenem AK predelu so ocenili ponovitve AK lezij. Za potrebe študije je bila ponovitev opredeljena kot vsaj ena AK lezija, zaznana na predelu s popolno odpravo lezij, pri čemer se je kot ponovljena lezija štela tako lezija, ki se je pojavila na istem mestu kot predhodno odpravljene lezije, kot tudi nova lezija, nastala kjer koli drugje na zdravljenem AK predelu. Tveganje za ponovitev AK lezij na zdravljenem predelu (kot je opredeljeno

zgoraj) je bilo 39,7 % (50 od 126 bolnikov) do 12. meseca za bolnike, zdravljene z imikvimodom v primerjavi s 50,0 % (42 od 84 bolnikov) za bolnike, zdravljene s topičnim diklofenakom, razlika -10,3 % (95 % IZ: -23,6 % do 3,3 %); ter 66,7 % (84 od 126 bolnikov) za zdravljenje z imikvimodom in 73,8 %

(62 od 84 bolnikov) za topični diklofenak do 36 meseca, razlika -7,1 % (95 % IZ: -19,0 % do 5,7 %). Bolniki s ponavljajočimi AK lezijami (kot so opredeljene zgoraj), ki so se pojavile na predelu s predhodno popolno ozdravitvijo, so imeli približno 80-odstotno možnost ponovne popolne odprave lezij po dodatnem ciklusu zdravljenja z imikvimodom, medtem ko je bila ta možnost pri ponovnem zdravljenju s topičnim diklofenakom približno 50-odstotna.

Pediatrična populacija

Odobrenih indikacij, tj. genitalnih bradavic, aktinične keratoze in površinskega karcinioma bazalnih celic navadno ne opazimo pri otrocih in jih niso preučevali.

Aldara kremo so ocenjevali v štirih randomiziranih, z vehiklom kontroliranih dvojno slepih poskusih pri otrocih, starih od 2 do 15 let, ki so imeli molluscum contagiosum (imikvimod n=576, vehikel n=313). Ti poskusi niso pokazali učinkovitosti imikvimoda pri nobenem od preskušanih načinov odmerjanja

(3x/teden ≤ 16 tednov, 7x/teden ≤ 8 tednov).

5.2Farmakokinetične lastnosti

Zunanje genitalne bradavice, površinski karcinom bazalnih celic in aktinična keratoza:

Pri ljudeh se je manj kot 0,9% topično nanesenega odmerka radioaktivno označenega imikvimoda absorbiralo skozi kožo. Majhna količina zdravila, ki se je absorbirala v sistemski obtok, je bila hitro izločena tako po urinski kot tudi fekalni poti s povprečnim razmerjem približno 3 proti 1. Po enkratnem in večkratnem topičnem odmerku v serumu ni bilo zaznavnih koncentracij imikvimoda (>5 ng/ml).

Sistemska izpostavitev (s prehajanjem skozi kožo) je bila izračunana z določanjem vsebnosti ogljika-14 [14C] iz imikvimoda v urinu in blatu.

Pri 58 bolnikih z aktinično keratozo, ki so nanašali kremo trikrat tedensko za 16 tednov, so opazili minimalno sistemsko absorpcijo imikvimod 5% kreme preko kože. Obseg perkutane absorpcije se v tej raziskavi ni pomenljivo spremenil med prvim in zadnjim odmerkom. Najvišje koncentracije zdravila v plazmi konec 16. tedna so bile dosežene po 9 do 12 urah in so znašale 0,1 ng/mL za nanos na obraz (12,5 mg, 1 vrečka za enkratno uporabo), 0,2 ng/mL za nanos na lasišče (25 mg, 2 vrečki) in 1,6 ng/mL za nanos na dlani/roke (75 mg, 6 vrečk). Površina nanašanja ni bila nadzorovana pri lasišču in dlaneh/rokah. Sorazmernost odmerka ni bila opazovana. Navidezna razpolovna doba, ki je bila izračunana, je bila približno desetkrat večja kot dvourna razpolovna doba po subkutanem odmerjanju v predhodni raziskavi, kar nakazuje podaljšano zadrževanje zdravila v koži. Vsebnost v urinu je bila pri teh bolnikih manjša od 0,6% nanešenega odmerka v 16. tednu.

Pediatrična populacija

Farmakokinetske lastnosti imikvimoda po enkratni in večkratni lokalni uporabi so preiskovali pri otrocih z molluscum contagiosum (MC). Podatki o sistemski izpostavljenosti so pokazali, da je absorbcija imikvimoda po lokalni uporabi na koži, poškodovani zaradi MC, pri otrocih od 6 - 12 let nizka in primerljiva z absorbcijo pri zdravih odraslih in odraslih z aktinično keratozo in površinskim karcinomom bazalnih celic. Pri mlajših bolnikih od 2 – 5 let je bila absorbcija, na podlagi vrednosti Cmax, višja v primerjavi z odraslimi.

5.3Predklinični podatki o varnosti

Neklinični podatki na osnovi običajnih študij farmakološke varnosti, genotoksičnosti in vpliva na sposobnost razmnoževanja ne kažejo posebnega tveganja za človeka.

V štirimesečni študiji kožne toksičnosti na podganah,so pri odmerkih 0,5 in 2,5 mg/kg opazili znatno zmanjšanje telesne mase in povečanje teže vranice. Podobnih učinkov niso opazili v štirimesečni študiji na koži miših. Pri obeh vrstah so, predvsem pri večjih odmerkih, opazili lokalno draženje kože.

V dvoletni študiji kancerogenosti na miših z dermalnim nanašanjem tri dni na teden, zdravilo ni sprožilo nastanka tumorjev na mestu nanašanja. Vendar pa je bila pojavnost hepatoceličnih tumorjev med zdravljenimi živalmi večja kot pri kontrolnih živalih. Mehanizem tega pojava ni znan. Vendar ima imikvimod pri ljudeh majhno sistemsko absorpcijo s kože in ni mutagen, zato je tveganje za človeka, ki bi izviralo iz sistemske izpostavitve, verjetno nizko. Poleg tega, se tumorji niso pojavili na nobenem mestu v dvoletni študiji kancerogenosti pri podganah pri peroralnem dajanju.

Imikvimod krema je bila ovrednotena v biološkem testu fotokarcinogenosti na golih miših albino, ki so bile izpostavljene simuliranemu sončnemu ultravijoličnemu sevanju (UVR). Živalim je bil imikvimod dajan trikrat tedensko, obsevane pa so bile 5 dni tedensko za 40 tednov. Miši so opazovali še dodatnih 12 tednov (vse skupaj 52 tednov). V skupini mišk, ki so prejemale nosilec kreme, so se tumorji pojavljali bolj zgodaj in v večjem številu kot v kontrolni skupini, ki je bila manj obsevana. Pomen tega opažanja za človeka ni poznan. Topikalno nanašanje kreme z imikvimodom v primerjavi s skupino, ki so ji nanašali le vehikel, pri nobenem odmerku ni povzročilo rasti tumorjev.

6.FARMACEVTSKI PODATKI

6.1Seznam pomožnih snovi

izostearinska kislina benzilalkohol cetilalkohol stearilalkohol

beli vazelin polisorbat 60 sorbitan stearat glicerol

metilparahidroksibenzoat (E 218) propilparahidroksibenzoat (E 216) ksantanski gumi

prečiščena voda

6.2Inkompatibilnosti

Navedba smiselno ni potrebna.

6.3Rok uporabnosti

2 leti.

6.4Posebna navodila za shranjevanje

Shranjujte pri temperaturi do 25 °C.

Ko so vrečke enkrat odprte, se ne smejo ponovno uporabiti.

6.5Vrsta ovojnine in vsebina

Škatla po 12 ali 24 vrečk za enkratno uporabo iz poliesterske/aluminijske folije, vsaka vsebuje 250 mg kreme. Na trgu ni vseh navedenih pakiranj.

6.6Posebni varnostni ukrepi za odstranjevanje

Ni posebnih zahtev.

7.IMETNIK DOVOLJENJA ZA PROMET Z ZDRAVILOM

Meda AB Pipers väg 2 170 73 Solna Švedska

8.ŠTEVILKA (ŠTEVILKE) DOVOLJENJA (DOVOLJENJ) ZA PROMET Z ZDRAVILOM

EU/1/98/080/001-002

9.DATUM PRIDOBITVE/PODALJŠANJA DOVOLJENJA ZA PROMET Z ZDRAVILOM

Datum pridobitve: 18/09/1998

Datum zadnjega podaljšanja dovoljenja za promet: 03/09/2008

10.DATUM ZADNJE REVIZIJE BESEDILA

Podrobne informacije o zdravilu so objavljene na spletni strani Evropske agencije za zdravila http://www.ema.europa.eu.

Komentarji

A B C D E F G H I J K L M N O P Q R S T U V W X Y Z
  • Pomoč
  • Get it on Google Play
  • O
  • Info on site by:

  • Presented by RXed.eu

  • 27558

    seznam zdravil na recept