Slovenian
A B C D E F G H I J K L M N O P Q R S T U V W X Y Z
Izberi jezik

Aripiprazole Mylan Pharma (Aripiprazole Pharmathen) (aripiprazole) – Povzetek glavnih značilnosti zdravila - N05AX12

Updated on site: 05-Oct-2017

Ime zdravilaAripiprazole Mylan Pharma (Aripiprazole Pharmathen)
ATC kodaN05AX12
Substancaaripiprazole
ProizvajalecMylan S.A.S

1.IME ZDRAVILA

Aripiprazol Mylan Pharma 5 mg tablete

Aripiprazol Mylan Pharma 10 mg tablete

Aripiprazol Mylan Pharma 15 mg tablete

Aripiprazol Mylan Pharma 30 mg tablete

2.KAKOVOSTNA IN KOLIČINSKA SESTAVA

Aripiprazol Mylan Pharma 5 mg tablete

Ena tableta vsebuje 5 mg aripiprazola.

Pomožna snov z znanim u činkom: 28 mg maltoze na tableto.

Aripiprazol Mylan Pharma 10 mg tablete

Ena tableta vsebuje 10 mg aripiprazola.

Pomožna snov z znanim u činkom: 56 mg maltoze na tableto.

Aripiprazol Mylan Pharma 15 mg tablete

Ena tableta vsebuje 15 mg aripiprazola.

Pomožna snov z znanim u činkom: 84 mg maltoze na tableto.

Aripiprazol Mylan Pharma 30 mg tablete

Ena tableta vsebuje 30 mg aripiprazola.

Pomožna snov z znanim u činkom: 168 mg maltoze na tableto.

Za celoten seznam pomožnih snovi glejte poglavje 6. 1.

3.FARMACEVTSKA OBLIKA

tableta

Aripiprazol Mylan Pharma 5 mg tablete

Modre, okrogle in bikonveksne tablete premera 6,1 mm, z vrezano oznako “5” na eni strani.

Aripiprazol Mylan Pharma 10 mg tablete

Roza, okrogle in bikonveksne tablete premera 8,1 mm, z vrezano oznako “10” na eni strani.

Aripiprazol Mylan Pharma 15 mg tablete

Rumene, okrogle in bikonveksne tablete premera 10,1 mm, z vrezano oznako “15” na eni strani.

Aripiprazol Mylan Pharma 30 mg tablete

Roza, ovalne in bikonveksne tablete dolžine 17,1 mm in širine 8,1, mm, z vrezano oznako “30” na eni strani.

4.KLINIČNI PODATKI

4.1Terapevtske indikacije

Zdravilo Aripiprazol Mylan Pharma je indicirano za zdravljenje shizofrenije pri odraslih in mladostnikih, starih 15 let in več.

Zdravilo Aripiprazol Mylan Pharma je indicirano za zdravljenje zmernih do hudih maničnih epizod pri bipolarni motnji I ter za preprečevanje novih maničnih epizod pri odraslih bolnikih, ki so doživljali pretežno mani čne epizode, ki so bile odzivne na zdravljenje z aripiprazolom (glejte poglavje 5.1).

Zdravilo Aripiprazol Mylan Pharma je indicirano za zdravljenje zmernih do hudih maničnih epizod pri bipolarni motnji I pri mladostnikih, starih 13 let in več. Zdravljenje sme trajati do največ 12 tednov (glejte poglavje 5.1).

4.2Odmerjanje in način uporabe

Odmerjanje

Odrasli

Shizofrenija: priporočeni začetni odmerek aripiprazola je 10 ali 15 mg/dan, vzdrževalni odmerek pa 15 mg/dan, uporabljen enkrat na dan ne glede na obroke. Aripiprazol je učinkovit v razponu odmerkov od 10 do 30 mg/dan. Ni dokazano, da bi bili dnevni odmerki nad 15 mg učinkovitejši, a posameznim bolnikom lahko koristijo večji odmerki. Največji dnevni odmerek ne sme preseči 30 mg.

Manične epizode pri bipolarni motnji I: priporočeni začetni odmerek aripiprazola je 15 mg enkrat na dan ne glede na obroke hrane, in sicer kot samostojno zdravilo ali v sklopu kombiniranega zdravljenja (glejte poglavje 5.1). Nekaterim bolnikom lahko koristi večji odmerek. Največji dnevni odmerek ne sme preseči 30 mg.

Preprečevanje ponovitev maničnih epizod pri bipolarni motnji I: za preprečevanje ponovitev maničnih epizod pri bolnikih, ki so se zdravili z aripiprazolom samostojno ali v sklopu kombiniranega zdravljenja, se zdravljenje nadaljuje z istim odmerkom. O prilagoditvi dnevnega odmerka, vključno z zmanjšanjem odmerka, je treba presoditi na osn ovi kliničnega stanja.

Posebne skupine bolnikov

Pediatrična populacija

Shizofrenija pri mladostnikih, starih 15 let in več: priporočeni odmerek aripiprazola je 10 mg enkrat na dan ne glede na obroke hrane. Zdravljenje je treba uvesti v odmerku 2 mg (uporaba primernega zdravila, ki vsebuje aripiprazol), ki ga bolnik jemlje 2 dni, nato pa se odmerek poveča do odmerka 5 mg, ki ga bolnik jemlje še dodatna 2 dni. Bolnik na to začne jemati priporočeni dnevni odmerek 10 mg. Odmerek se po potrebi lahko nato še nadalje pov ečuje po 5 mg, vendar pa ne sme preseči največjega dnevnega odmerka 30 mg (glejte poglavje 5.1). Aripiprazol je učinkovit v razponu odmerkov od 10 do 30 mg/dan. Pri odmerkih, višjih o d 10 mg/dan, večje učinkovitosti niso dokazali, vendar pa posameznemu bolniku lahko koristi tudi zdravljenje z večjim odmerkom.

Zaradi nezadostnih podatkov o varnosti in učinkovitosti uporaba aripiprazola pri bolnikih s shizofrenijo, mlajših od 15 let, ni priporo čljiva (glejte poglavji 4.8 in 5.1).

Manične epizode pri bipolarni motnji I pri mladostnikih, starih 13 let in več: priporočeni odmerek aripiprazola je 10 mg enkrat na dan ne glede na obrok hrane. Zdravljenje je treba uvesti v odmerku 2 mg (uporaba primernega zdravila, ki vsebuje aripiprazol), ki ga bolnik jemlje 2 dni, nato pa se odmerek poveča do odmerka 5 mg, ki ga bolnik jemlje še dodatna 2 dni. Bolnik nato začne jemati priporočeni dnevni odmerek 10 mg. Zdravljenje naj traja najkrajši čas, ki je potreben za obvladanje simptomov in ne sme trajati dlje kot 12 tednov. Pri odmerkih, večjih od dnevnega odmerka 10 mg, večje učinkovitosti niso dokazali, so pa pri dnevnem odmerku 30 mg znatno pogostejši pomembni

neželeni u činki, vključno z ekstrapiramidnimi simptomi, zaspanostjo, utrujenostjo in povečanjem telesne mase (glejte poglavje 4.8). Odmerke, večje od 10 mg/dan je zato treba uporabiti le v izjemnih primerih in ob strogem kliničnem nadzoru (glejte poglavja 4.4, 4.8 in 5.1).

Pri mlajših bolnikih je tveganje za pojav neželenih učinkov aripiprazola večje. Uporabe aripiprazola se zato pri bolnikih, mlajših od 13 let, ne priporo ča (glejte poglavji 4.8 in 5.1).

Razdražljivost, povezana z avtisti čno motnjo: varnost in učinkovitost aripiprazola pri otrocih in mladostnikih, mlajših od 18 let, še nista bili doka zani. Trenutno razpoložljivi podatki so opisani v poglavju 5.1, vendar pa priporočil o odmerjanju ni mogoče dati.

Trzaji, povezani s Tourettovim sindromom: varnost in učinkovitost aripiprazola pri otrocih in mladostnikih, starih od 6 do 18 let, še ni bila dok azana. Trenutno razpoložljivi podatki so opisani v poglavju 5.1, vendar pa priporočil o odmerjanju ni mogoče dati.

Okvara jeter

Pri bolnikih z blago do zmerno okvaro jeter odmerka ni treba prilagajati. Pri bolnikih s hudo okvaro jeter ni dovolj podatkov, da bi lahko oblikovali priporočila. Pri teh bolnikih mora biti odmerjanje previdno. Največji dnevni odmerek 30 mg je treba pri bolnikih s hudo okvaro jeter uporabljati previdno (glejte poglavje 5.2).

Ledvična okvara

Pri bolnikih z okvaro ledvic odmerka ni treba prilagajati.

Starejši bolniki

Učinkovitost aripiprazola ni ugotovljena pri zdravljenju shizofrenije in bipolarne motnje I pri bolnikih, starih 65 let in starejših. Če klinični dejavniki zahtevajo, je treba zaradi večje občutljivosti te skupine razmisliti o manjšem za četnem odmerku (glejte poglavje 4.4).

Spol

Pri bolnicah v primerjavi z bolniki odmerka ni treba prilagajati (glejte poglavje 5.2).

Kajenje

Glede na presnovno pot aripiprazola odmerka pri kadilcih ni treba prilagajati (glejte poglavje 4.5).

Prilagajanje odmerka zaradi medsebojnega delovanja

Pri sočasni uporabi močnih zaviralcev CYP3A4 ali CYP2D6 in aripiprazola je treba odmerek aripiprazola zmanjšati. Če se zaviralec CYP3A4 ali CYP2D6 iz kombinacije opusti, je treba odmerek aripiprazola nato zvečati (glejte poglavje 4.5).

Pri sočasni uporabi močnih induktorjev CYP3A4 in aripiprazola je treba odmerek aripiprazola zvečati. Če se induktor CYP3A4 iz kombinacije opusti, je treba odmerek aripiprazola nato zmanjšati na priporočeni odmerek (glejte poglavje 4.5).

Način uporabe

Zdravilo Aripiprazol Mylan Pharma je namenjeno za peroralno uporabo.

Orodisperzibilne tablete ali peroralna raztopina se lahko uporabijo kot alternativa tabletam Aripiprazol Mylan Pharma pri bolnikih, ki tablete Aripiprazol Mylan Pharma težko pogoltnejo (glejte poglavje 5.2).

4.3Kontraindikacije

Preobčutljivost na zdravilno učinkovino ali katero koli pomožno snov, navedeno v p oglavju 6.1.

4.4Posebna opozorila in previdnostni ukrepi

Med antipsihotičnim zdravljenjem lahko do izboljšanja bolnikovega k liničnega stanja mine od nekaj dni do več tednov. Bolnike je treba ves ta čas natančno nadzorovati.

Samomorilne misli

S psihozami in razpoloženjskimi motnjami je povezan tudi pojav samomorilnega vedenja. V nekaterih primerih so o njegovem pojavu poročali zgodaj po uvedbi ali zamenjavi antipsihotičnega zdravljenja, tudi pri zdravljenju z aripiprazolom (glejte poglavje 4.8). Med antipsihotičnim zdravljenjem je treba bolnike z visokim tveganjem skrbno nadzirati.

Izsledki epidemiološke raziskave niso pokazali pove čanega tveganja za samomor pri odraslih bolnikih s shizofrenijo ali z bipolarno motnjo, ki so se zdravili z aripiprazolom v primerjavi z drugimi antipsihotiki. Pri mlajših bolnikih (starost pod 18 let) ni zadostnih pediatričnih podatkov za oceno tega tveganja, obstajajo pa dokazi, da tveganje za samomor tudi po prvih 4 tednih zdravljenja z atipičnimi psihotiki, vključno z aripiprazolom, še vedno obstaja.

Srčnožilne bolezni

Aripiprazol morate uporabljati previdno pri bolnikih z znano srčnožilno boleznijo (anamnezo miokardnega infarkta ali ishemično boleznijo srca, srčnim popuš čanjem ali prevodnimi motnjami), cerebrovaskularno boleznijo ali stanji, ki ustvarjajo nagnjenost k hipotenziji (dehidracija, hipovolemija in zdravljenje z antihipertenzivi) ali hipertenziji, vključno s pospešeno in maligno hipertenzijo. Pri uporabi antipsihotikov so poročali o primerih venske trombembolije (VTE). Ker imajo bolniki, ki se zdravijo z antipsihotiki pogosto pridobljene dejavnike tveganja za VTE, je potrebno pred uvedbo zdravljenja in med zdravljenjem z aripiprazolom identificirati vse možne dejavnike tveganja za VTE in ustrezno preventivno ukrepati.

Podaljšanje intervala QT

Incidenca podaljšanja intervala QT je bila v klini čnih preskušanjih aripiprazola primerljiva s placebom. Tako kot druge antipsihotike morate tudi aripiprazol uporabljati previdno pri bolnikih z družinsko anamnezo podaljšanja intervala QT (glej te poglavje 4.8).

Tadivna diskinezija

V kliničnih preskušanjih, ki so trajala eno leto ali manj, so med zdravljenjem z aripiprazolom občasno poročali o diskineziji, nastali med zdravljenjem. Če se pri bolniku, ki dobiva aripiprazol, pojavijo znaki in simptomi tardivne diskinezije, je treba razmisliti o zmanjšanju odmerka ali prekinitvi zdravljenja (glejte poglavje 4.8). Takšn i simptomi se lahko začasno poslabšajo ali se celo pojavijo po prekinitvi zdravljenja.

Drugi ekstrapiramidni simptomi

Pri kliničnih študijah aripiprazola pri pediatri čnih bolnikih so opazili pojav akatizije in parkinsonizma. Če se pri bolniku, ki se zdravi z aripiprazolom pojavijo znaki drugih ekstrapiramidnih simptomov, je treba razmisliti o zmanjšanju odmerka in o skrbnem kliničnem nadzoru bolnika.

Maligni nevroleptični sindrom (MNS)

MNS je potencialno usoden skupek simptomov, povezan z antipsihotičnimi zdravili. V kliničnih preskušanjih so med zdravljenjem z aripiprazolom po ročali o redkih primerih MNS-a. Klinični znaki MNS-a so hiperpireksija, miši čna rigidnost, spremenjeno duševno stanje in znaki a vtonomne nestabilnosti (nereden srčni utrip ali krvni tlak, tahikardija, čezmerno znojenje in motnje srčnega ritma). Med dodatnimi znaki so lahko zvišana kreati n-fosfokinaza, mioglobinurija (rabdomioliza) in akutna odpoved ledvic. Opisana sta tudi zvišanje kr eatin-fosfokinaze in rabdomioliza, ne nujno v povezavi z MNS. Če se pri bolniku pojavijo znaki in simptomi MNS-a ali ima nepojasnjeno zvišanje telesne temperature brez drugih kliničnih znakov MNS-a, je treba ukiniti vse antipsihotične zdravilne učinkovine, vključno z aripiprazolom.

Konvulzije

V kliničnih preskušanjih so poro čali o občasnih primerih konvulzij med zdravljenjem z aripiprazolom. Aripiprazol je zato treba previdno uporabljati pri bolnikih, ki imajo anamnezo konvulzivnih motenj ali imajo bolezni, povezane s konvulzivnimi napadi (glejte poglavje 4.8).

Starejši bolniki s psihozo, povezano z demenco

Večja umrljivost

V treh s placebom nadzorovanih preskušanjih (n = 93 8, povprečna starost: 82,4 leta, razpon: 56-99 let) aripiprazola pri starejših bolnikih s psihozo, povezano z Alzheimerjevo boleznijo, je bilo tveganje smrti večje pri bolnikih, ki so dobivali aripiprazol, kot pri tistih, ki so dobivali placebo. Delež smrti je bil v skupini z aripiprazolom 3,5 % in v skupini s placebom 1,7 %. Čeprav so se vzroki smrti razlikovali, je bila večina vzrokov kardiovaskularnih (npr. srčno popuš čanje, nenadna smrt) ali infekcijskih (npr. pljučnica) (glejte poglavje 4.8).

Cerebrovaskularni neželeni u činki

V istih preskušanjih so poro čali o cerebrovaskularnih neželenih u činkih (npr. možganski kapi, prehodnem ishemičnem napadu), vključno s smrtnimi primeri (povprečna starost bolnikov: 84 let, razpon: 78-88 let). V celoti so v teh preskušanjih cerebrovaskularne neželene u činke zabeležili pri 1,3 % bolnikov, zdravljenih z aripiprazolom, in pri 0,6 % bolnikov, ki so dobivali placebo. Razlika ni bila statistično značilna. Toda v enem od teh preskušanj (preskušanje s fiksnim odmerkom) je pri bolnikih, ki so dobivali aripiprazol, za cerebrovaskularne neželene u činke obstajala značilna povezanost odmerka in odziva (glejte poglavje 4.8).

Aripiprazol ni indiciran za zdravljenje psihoze, povezane z demenco.

Hiperglikemija in diabetes mellitus

Pri bolnikih, zdravljenih z atipičnimi antipsihotiki, vključno z aripiprazolom, so poročali o hiperglikemiji. V nekaterih primerih je bila zelo izrazita in povezana s ketoacidozo ali hiperosmolarno komo ali smrtjo. Med dejavniki tveganja, ki lahko povečajo bolnikovo nagnjenost k hudim zapletom, sta debelost in družinska anamneza diabetesa. Med kliničnimi preskušanji aripiprazola v primerjavi s placebom niso ugotovili značilnih razlik v incidenci hiperglikemičnih neželenih u činkov (vključno z diabetesom) ali nenormalnih laboratorijskih vrednosti glukoze v krvi. Ni natančnih ocen tveganja za hiperglikemične neželene u činke med prejemniki aripiprazola in drugih atipičnih antipsihotikov, ki bi omogočale neposredno primerjavo. Bolnike, ki dobivajo katerikoli antipsihotik, vključno z aripiprazolom, je treba opazovati glede znakov in simptomov hiperglikemije (npr. polidipsije, poliurije, polifagije in šibkosti); bolnike z diabetesom mellitusom ali dejavniki tveganja zanj pa je treba redno nadzirati, da bi odkrili poslabšanje urejenosti glukoze (gle jte poglavje 4.8).

Preobčutljivost

Kot pri ostalih zdravilih, se lahko tudi pri aripiprazolu pojavijo preobčutljivostne reakcije v obliki simptomov alergije (glejte poglavje 4.8).

Povečanje telesne mase

Pri bolnikih s shizofrenijo in bipolarno manijo je povečanje telesne mase pogosto, in sicer zaradi komorbidnih stanj, uporabe antipsihotikov, za katere je znano, da povzročajo povečanje mase, in zaradi neurejenega življenjskega sloga. Pove čanje telesne mase lahko povzroči hude zaplete. V obdobju po začetku trženja aripiprazola so pri bolnikih, ki so ji m ga predpisali, poročali o povečanju telesne mase. Če se pojavi, se ponavadi pojavi pri bolnikih s pomembnimi dejavniki tveganja, npr. anamnezo diabetesa, motnjami š čitnice ali adenomom hipofize. V kliničnih preskušanjih niso ugotovili, da bi aripiprazol povzročil klinično pomembno povečanje telesne mase pri odraslih (glejte poglavje 5.1). V kliničnih preskušanjih pri mladostnikih z bipolarno manij o so po 4 tednih dokazali, da je zdravljenje z aripiprazolom povezano s povečanjem telesne mase. Pri mladostnikih z bipolarno manijo je treba meriti povečanje telesne mase. Če je povečanje telesne mase klinično pomembno, je treba razmisliti o zmanjšanju odmerka (glejte pogla vje 4.8).

Disfagija

Z zdravljenjem z antipsihotičnimi zdravili, tudi z aripiprazolom, so bile povezane motnje motilitete požiralnika in aspiracija. Pri bolnikih s tveganjem za aspiracijsko pljučnico morate aripiprazol in druge antipsihotične učinkovine uporabljati previdno.

Patološko hazardiranje

Po začetku trženja aripiprazola so poro čali o patološkem hazardiranju med bolniki, ki jim je bilo zdravilo predpisano, in sicer ne glede na to ali so ti bolniki že v preteklosti imeli težave s hazardiranjem ali ne. Tveganje je lahko večje pri bolnikih, ki so v preteklosti že imeli težav e s patološkim hazardiranjem, zato je treba te bolnike skrbno nadzorovati (glejte poglavje 4.8).

Bolniki s sočasno motnjo pomanjkanja pozornosti (ADHD - Attention deficit hyperactivity disorder) Kljub pogosti sočasni obolevnosti za bipolarno motnjo I in motnjo pomanjkanja pozornosti je na voljo zelo malo podatkov o sočasni uporabi aripiprazola in stimulansov. Ob sočasni uporabi teh zdravil je zato potrebna izjemna previdnost.

Maltoza

Tablete zdravila Aripiprazol Mylan Pharma vsebujejo maltozo. Bolniki z redko malabsorpcijo glukoze/galaktoze ne smejo jemati tega zdravila.

4.5Medsebojno delovanje z drugimi zdravili in druge oblike interakcij

Aripiprazol deluje antagonistično na adrenergične receptorje α1, zato lahko stopnjuje učinek nekaterih antihipertenzivnih zdravil.

Glede na primarne učinke aripiprazola na osrednji živ čni sistem je potrebna previdnost pri uporabi aripiprazola v kombinaciji z alkoholom ali drugimi zdravili, ki delujejo na osrednje živ čevje in imajo podobne neželene u činke, npr. sedacijo (glejte poglavje 4.8).

Če aripiprazol uporabite sočasno z zdravili, za katera je znano, da podaljšajo interval QT ali povzročajo neravnovesje elektrolitov, morate biti previdni.

Možnost vpliva drugih zdravil na aripiprazol

Zaviralec izločanja želod čne kisline, antagonist H2 famotidin, zmanjša hitrost absorpcije aripiprazola, vendar ta učinek ne velja za klinično pomembnega. Aripiprazol se presnavlja po več poteh, ki vključujejo encime CYP2D6 in CYP3A4, ne pa encimov CYP1A. Zato odmerka pri kadilcih ni treba prilagajati.

Kinidin in drugi močni zaviralci CYP2D6

V kliničnem preskušanju pri zdravih preiskovancih je mo čan zaviralec CYP2D6 (kinidin) zvečal AUC aripiprazola za 107 %, Cmax pa se ni spremenila. AUC aktivnega presnovka dehidroaripiprazola se je zmanjšala za 32 %, njegov a Cmax pa za 47 %. Če se aripiprazol uporablja sočasno s kinidinom, je treba odmerek aripiprazola zmanjšati na približn o polovico predpisanega odmerka. Pričakovati je mogoče, da imajo drugi močni zaviralci CYP2D6, npr. fluoksetin in paroksetin, podobne učinke, zato je treba odmerjanje podobno zmanjšati.

Ketokonazol in drugi močni zaviralci CYP3A4

V kliničnem preskušanju pri zdravih preiskovancih je mo čan zaviralec CYP3A4 (ketokonazol) zvečal AUC aripiprazola za 63 % in Cmax za 37 %. AUC dehidroaripiprazola se je zvečala za 77 %, njegova Cmax pa za 43 %. Pri osebah, ki slabo presnavljajo s CYP2D6 lahko sočasna uporaba z močnimi zaviralci CYP3A4 povzroči večjo koncentracijo aripiprazola v plazmi kot pri osebah, ki dobro presnavljajo s CYP2D6.

Pri odločanju o sočasni uporabi ketokonazola ali drugih močnih zaviralcev CYP3A4 z aripiprazolom morajo biti možne koristi za bolnika ve čje od možnih tveganj. Če se ketokonazol uporabi sočasno z aripiprazolom, je treba odmerek aripiprazola zmanjš ati na približno polovico predpisanega odmerka. Pričakovati je mogoče, da imajo drugi močni zaviralci CYP3A4, npr. itrakonazol in zaviralci proteaz HIV, podobne učinke, zato je treba odmerjanje podobno zmanjšati.

Po prenehanju zdravljenja z zaviralcem CYP2D6 ali CYP3A4 je treba odmerjanje aripiprazola zvečati na raven, kakršna je bila pred uvedbo so časne terapije.

Med sočasno uporabo aripiprazola in šibkih zaviralcev CYP3 A4 (npr. diltiazema ali escitaloprama) ali CYP2D6 je mogoče pričakovati zmerno zvišanje koncentracije aripiprazola.

Karbamazepin in drugi močni induktorji CYP3A4

Po sočasni uporabi karbamazepina, močnega induktorja CYP3A4, je bila geometrična sredina Cmax za 68 % nižja, AUC pa za 73 % nižja kot po uporabi sam ega aripiprazola (30 mg). Podobno je bila po sočasni uporabi karbamazepina geometrična sredina Cmax dehidroaripiprazola za 69 % nižja, njegova AUC pa za 71 % nižja kot po zdravljenju s samim ari piprazolom.

Med sočasno uporabo aripiprazola s karbamazepinom je treba odmerek aripiprazola podvojiti. Pričakovati je mogoče, da imajo drugi močni induktorji CYP3A4 (npr. rifampicin, rifabutin, fenitoin, fenobarbital, primidon, efavirenz, nevirapin in šen tjanževka) podobne u činke, zato je treba odmerjanje podobno zvečati. Po prenehanju uporabe močnih induktorjev CYP3A4 je treba odmerjanje aripiprazola zmanjšati na priporo čeni odmerek.

Valproat in litij

Med sočasno uporabo aripiprazola z litijem ali valproatom se koncentracija aripiprazola ni klinično pomembno spremenila.

Serotoninski sindrom

Pri bolnikih, ki so se zdravili z aripiprazolom, so poročali o primerih serotoninskega sindroma. Znaki in simptomi serotoninskega sindroma se lahko pojavijo še posebej pri so časni uporabi z drugimi serotoninergičnimi zdravili, kot so selektivni zaviralci privzema serotonina/selektivni zaviralci privzema serotonina in noradrenalina ali z zdravili, ki zvišujejo koncentracijo aripiprazola (glejte poglavje 4.8).

Možnost vpliva aripiprazola na druga zdravila

V kliničnih študijah odmerki od 10 do 30 mg aripiprazola na dan niso pomembno vplivali na presnovo substratov CYP2D6 (razmerje dekstrometorfan/3-metoksimorfinan), CYP2C9 (varfarin), CYP2C19 (omeprazol) ali CYP3A4 (dekstrometorfan). Poleg tega aripiprazol in dehidroaripiprazol in vitro nista pokazala potenciala za spreminjanje presnove s CYP1A2. Zato ni verjetno, da bi aripiprazol povzročil klinično pomembno medsebojno delovanje prek teh encimov.

Če so aripiprazol uporabili sočasno z valproatom, litijem ali lamotriginom, se koncentracije valproata, litija ali lamotrigina niso klinično pomembneje spremenile.

4.6Plodnost, nosečnost in dojenje

Nosečnost

Ustreznih in dobro kontroliranih preskušanj aripipr azola pri nosečnicah ni. Poročali so o prirojenih anomalijah, vendar pa vzročne povezave z aripiprazolom niso dokazali. Študije na živalih niso mogle izključiti možnosti toksi čnih učinkov na razvoj (glejte poglavje 5.3). Bolnicam je treba naročiti, da morajo obvestiti svojega zdravnika, če med zdravljenjem z aripiprazolom zanosijo ali nameravajo zanositi. Zaradi nezadostnih podatkov o varnosti pri človeku in zaradi pomislekov, ki jih porajajo študije razmnoževanja pri živalih, se tega zdravila pri nosečnicah ne sme uporabljati, razen če pričakovana korist nedvomno prevlada nad možnim tveganj em za plod.

Pri novorojenčkih, ki so bili med tretjim trimesečjem nosečnosti izpostavljeni antipsihotikom (vključno z aripiprazolom), obstaja tveganje za pojav neže lenih učinkov, vključno z ekstrapiramidnimi in/ali odtegnitvenimi simptomi, katerih jakost in čas trajanja po porodu sta lahko različna. Poročali so o agitaciji, hipertoniji, hipotoniji, tremorju, somnolenci, respiratorni stiski in motnjah hranjenja. Posledično je treba takšne novorojen čke skrbno nadzirati.

Dojenje

Aripiprazol se izloča v materino mleko. Bolnicam je treba svetovati, naj ne dojijo, če jemljejo aripiprazol.

4.7Vpliv na sposobnost vožnje in upravljanja s str oji

Tako kot velja za druge antipsihotike, je treba bolnike opozoriti, naj ne upravljajo nevarnih strojev, vključno z motornimi vozili, previdni, dokler niso zares prepričani, da aripiprazol nanje ne vpliva neugodno. Pri nekaterih pediatričnih bolnikih z bipolarno motnjo I se pogosteje pojavljata zaspanost in utrujenost (glejte poglavje 4.8).

4.8 Neželeni u činki

Povzetek varnostnega profila

Akatizija in navzea sta bila najpogostejša neželena nadzorovanih preskušanjih. Oba sta se pojavila pri peroralnim aripiprazolom.

učinka, o katerih so poročali v s placebom več kot 3 % bolnikov, ki so se zdravili s

Tabelarični pregled neželenih u činkov

Vsi neželeni u činki zdravila so našteti po organskih sistemih in p ogostnosti: zelo pogosti ( 1/10), pogosti ( 1/100 do < 1/10), občasni ( 1/1.000 do < 1/100), redki ( 1/10.000 do < 1/1.000), zelo redki ( < 1/10.000) in neznana pogostnost (ni mogoče oceniti iz razpoložljivih podatkov). V razvrstitvah pogostnosti so neželeni u činki navedeni po padajoči resnosti.

Pogostnosti neželenih u činkov, o katerih so poročali med uporabo v obdobju trženja, ni mogo če določiti, saj je pridobljena iz spontanih poročil. Zato je pogostnost teh neželenih u činkov opredeljena kot »neznana«.

 

Pogosti

Občasni

Neznana pogostnost

Bolezni krvi in

 

 

levkopenija

limfatičnega

 

 

nevtropenija

sistema

 

 

trombocitopenija

Bolezni

 

 

alergijska reakcija (npr.

imunskega

 

 

anafilaktična reakcija,

sistema

 

 

angioedem, vključno z oteklino

 

 

 

jezika, edemom jezika, edemom

 

 

 

obraza, srbenjem ali urtikarijo)

Bolezni

 

hiperprolaktinemija

diabetična hiperosmolarna

endokrinega

 

 

koma

sistema

 

 

diabetična ketoacidoza

 

 

 

hiperglikemija

Presnovne in

sladkorna bolezen

hiperglikemija

hiponatriemija

prehranske

 

 

anoreksija

motnje

 

 

zmanjšanje telesne mase

 

 

 

povečanje telesne mase

Psihiatrične

nespečnost

depresija

poskus samomora, samomorilne

motnje

anksioznost

hiperseksualnost

misli in samomor (glejte

 

nemir

 

poglavje 4.4)

 

 

 

patološko hazardiranje

 

 

 

agresija

 

 

 

agitacija

 

 

 

živ čnost

Bolezni živ čevja

akatizija

tardivna diskinezija

maligni nevroleptični sindrom

 

ekstrapiramidne

distonija

(MNS)

 

motnje

 

generalizirani epileptični napad

 

tremor

 

serotoninski sindrom

 

glavobol

 

motnje govora

 

sedacija

 

 

 

somnolenca

 

 

 

omotica

 

 

Očesne bolezni

zamegljen vid

diplopija

 

Srčne bolezni

 

tahikardija

nenadna nepojasnjena smrt

 

 

 

torsades de pointes

 

 

 

podaljšanje intervala QT

 

 

 

ventrikularna aritmija

 

 

 

zastoj srca

 

 

 

bradikardija

Žilne bolezni

 

ortostatska hipotenzija

venska tromboembolija

 

 

 

(vključno s pljučno embolijo in

 

 

 

globoko vensko trombozo)

 

 

 

hipertenzija

 

 

 

sinkopa

Bolezni dihal,

 

kolcanje

aspiracijska pljučnica

prsnega koša in

 

 

laringospazem

mediastinalega

 

 

orofaringealni spazem

prostora

 

 

 

Bolezni prebavil

zaprtost

 

pankreatitis

 

dispepsija

 

disfagija

 

navzea

 

driska

 

prekomerno

 

nelagodje v trebuhu

 

izločanje sline

 

nelagodje v želodcu

 

bruhanje

 

 

Bolezni jeter,

 

 

odpoved jeter

žol čnika in

 

 

hepatitis

žol čevodov

 

 

zlatenica

 

 

 

zvišana aktivnost alanin-

 

 

 

aminotransferaze (ALT)

 

 

 

zvišana aktivnost aspartat-

 

 

 

aminotransferaze (AST)

 

 

 

zvišana aktivnost gama-

 

 

 

glutamiltransferaze (GGT)

 

 

 

zvišana aktivnost alkalne

 

 

 

fosfataze

Bolezni kože in

 

 

izpuš čaj

podkožja

 

 

fotozensibilnostna reakcija

 

 

 

alopecija

 

 

 

hiperhidroza

Bolezni sečil

 

 

urinska inkontinanca

 

 

 

retencija urina

Motnje v času

 

 

odtegnitveni sindrom

nosečnosti,

 

 

novorojenčka (glejte poglavje

puerperija in

 

 

4.6)

perinatalnem

 

 

 

obdobju

 

 

 

Motnje

 

 

priapizem

reprodukcije in

 

 

 

dojk

 

 

 

Splošne težave

izčrpanost

 

motnje termoregulacije (npr

in spremembe

 

 

hipotermija, pireksija)

na mestu

 

 

bolečina v prsih

aplikacije

 

 

periferni edemi

Preiskave

 

 

zvišana vrednost glukoze v krvi

 

 

 

zvišana vrednost glikoziliranega

 

 

 

hemoglobina

 

 

 

nihanje vrednosti glukoze v

 

 

 

krvi

 

 

 

zvišana aktivnost keratin-

 

 

 

fosfokinaze

Opis izbranih neželenih u činkov

Ekstrapiramidni simptomi (EPS)

Shizofrenija: v dolgoročnem 52-tedenskem nadzorovanem preskušanju je bila c elotna incidenca EPS (vključno s parkinsonizmom, akatizijo, distonijo in diskinezijo) manjša (25,8 %) pri bolnikih, ki so dobivali aripiprazol, kot pri tistih, ki so dobivali haloperidol (57,3 %). V dolgoročnem 26-tedenskem s placebom nadzorovanem preskušanju je bila inciden ca EPS pri bolnikih, zdravljenih z aripiprazolom, 19 % in pri bolnikih, ki so dobivali placebo, 13,1 %. V drugem dolgoročnem 26- tedenskem nadzorovanem preskušanju je bila incidenc a EPS pri bolnikih, zdravljenih z aripiprazolom, 14,8 % in pri bolnikih, zdravljenih z olanzapinom, 15,1 %.

Manične epizode pri bipolarni motnji I: v 12- tedenskem nadzorovanem preskušanju je bila pojavnost EPS pri bolnikih, ki so se zdravili z aripiprazolom 23,5 %, pri bolnikih, ki so se zdravili s haloperidolom pa 53,3 %. V drugem 12-tedenskem preskušanju je bila pojavnost EPS pri bolnikih, ki so se zdravili z aripiprazolom 26,6 %, pri bolnikih, ki so se zdravili z litijem pa 17,6 %. V dolgotrajni 26-tedenski vzdrževalni fazi s placebo nadzorovaneg a preskušanja je bila pojavnost EPS pri bolnikih, ki so se zdravili z aripiprazolom 18,2 %, pri bolnikih, ki so prejemali placebo pa 15,7 %.

Akatizija

V s placebom nadzorovanih preskušanjih je bila poja vnost akatizije pri bolnikih z bipolarno motnjo pri uporabi aripiprazola 12,1 %, pri uporabi placeba pa 3,2 %. Pri bolnikih s shizofrenijo je bila pojavnost akatizije pri uporabi aripiprazola 6,2 %, pri uporabi placeba pa 3,0 %.

Distonija

Učinek zdravil iz te skupine (‘Class Effect’) - V prvih nekaj dneh zdravljenja se lahko pri dovzetnih posameznikih pojavijo simptomi distonije, podaljšan e nenormalne kontrakcije miši čnih skupin. Distonični simptomi vključujejo: spazem vratnih mišic, ki lahko povzro či stiskanje žrela, težave pri požiranju, težave pri dihanju in/ali protruzijo jez ika. Ti simptomi se sicer lahko pojavijo že pri majhnih odmerkih, vendar pa njihova pogostnost in resnost naraš čata z močjo in z uporabo večjih odmerkov antipsihotikov prve generacije. O večjem tveganju za pojav akutne distonije so poročali pri bolnikih moškega spola in bolnikih mlajših starostn ih skupin.

Prolaktin

V kliničnih preskušanjih in v obdobju trženja aripiprazola so za odobrene indikacije opazili povečanje in zmanjšanje serumskega prolaktina v primerja vi z izhodiš čnimi vrednostmi (poglavje 5.1).

Laboratorijski parametri

Primerjava deležev bolnikov s klini čno pomembnimi spremembami vrednosti rutinskih laboratorijskih parametrov in vrednosti lipidov (glejte poglavje 5.1) ni pokazala medicinsko pomembnih razlik med aripiprazolom in placebom. Zvišanje CPK (kreatin-fosfokinaze), ki je praviloma prehodno in asimptomatsko, je bilo zabeleženo pri 3,5 % bolnikov, zdravljenih z aripiprazolom, in pri 2,0 % bolnikov, ki so dobivali placebo.

Pediatrična populacija

Shizofrenija pri mladostnikih, starih 15 let in več

V kratkotrajnem, s placebom nadzorovanem kliničnem preskušanju, ki je vklju čevalo 302 mladostnika (13-17 let) s shizofrenijo, so bili než eleni učinki po pogostnosti in vrsti podobni kot pri odraslih, z izjemo naslednjih neželenih u činkov, ki so bili pri mladostnikih, ki so prejemali aripiprazol, pogostejši kot pri odraslih, ki so pre jemali aripiprazol (in pogostejši kot pri placebu): somnolenca/sedacija in ekstrapiramidne motnje so bili zelo pogosti ( 1/10), suha usta, povečan apetit in ortostatska hipotenzija pa pogosti ( 1/100, < 1/10) neželeni u činki. V 26-tedenskem, odprtem, podaljšanem preskušanju je bil profil varn osti podoben profilu varnosti v kratkotrajnem, s placebo nadzorovanem preskušanju.

Tudi varnostni profil dolgotrajnega, dvojno slepega, s placebom kontroliranega preskušanja je bil podoben, razen naslednjih neželenih u činkov, o katerih so poročali pogosteje, kot pri pediatričnih

bolnikih, ki so jemali placebo: o zmanjšanju telesn e mase, povišanem insulinu v krvi, aritmiji in levkopeniji so poročali pogosto (1/100, < 1/10).

V populaciji mladostnikov s shizofrenijo (13-17 let), ki so se zdravili do 2 leti, je bila pogostnost nizke ravni prolaktina v serumu pri ženskah ( < 3 n g/ml) 29,5 % in pri moških ( < 2 ng/ml) 48,3 %. Pri populaciji mladostnikov (starosti od 13 do 17 let) s shizofrenijo, ki so bili največ 72 mesecev izpostavljeni aripiprazolu 5 do 30 mg, je bila pogostnost nizkih vrednosti prolaktina v serumu pri ženskah ( < 3 ng/ml) 25,6 % in pri moških ( < 2 ng/ml) 45,0 %.

V dveh dolgotrajnih preskušanjih z mladostniki (13 – 17 let) s shizofrenijo in bipolarno motnjo, ki so se zdravili z aripiprazolom, je bila pogostnost nizke ravni prolaktina v serumu pri ženskah

(< 3 ng/ml) 37,0 % in pri moških (< 2 ng/ml) 59,4 % .

Manične epizode pri bipolarni motnji I pri mladostnikih, starih 13 let in več

Pri mladostnikih z bipolarno motnjo I so bili nežel eni učinki po pogostnosti in vrsti podobni kot pri odraslih, z izjemo naslednjih: somnolence (23,0 %), ekstrapiramidnih motenj (18,4 %), akatizije (16,0 %) in utrujenosti (11,8 %), ki so bili zelo pogosti ( 1/10), ter bolečine v zgornjem predelu trebuha, hitrejšega sr čnega utripa, povečanja telesne mase, povečanega apetita, trzanja mišic in diskinezije, ki so bili pogosti ( 1/100, < 1/10).

Naslednji neželeni u činki bi lahko bili povezani z velikostjo odmerka: ekstrapiramidne motnje (pri uporabi 10 mg odmerka je bila pojavnost 9,1 %, pri uporabi 30 mg odmerka 28,8 %, pri uporabi placeba pa 1,7 %) in akatizija (pri uporabi 10 mg odmerka je bila pojavnost 12,1 %, pri uporabi 30 mg odmerka 20,3 %, pri uporabi placeba pa 1,7 %).

Povprečne spremembe telesne mase pri mladostnikih z bipolarno motnjo I so po 12 tednih uporabe aripiprazola znašale 2,4 kg in po 30 tednih 5,8 kg. Pri uporabi placeba so bile povprečne spremembe telesne mase po 12 tednih 0,2 kg in po 30 tednih 2,3 kg.

Pri pediatrični populaciji so o somnolenci in utrujenosti poročali pogosteje pri bolnikih z bipolarno motnjo, kot pri bolnikih s shizofrenijo.

V pediatrični populaciji z bipolarno motnjo (10-17 let), ki so se zdravili do 30 tednov, je bila pogostnost nizke ravni prolaktina v serumu pri deklicah ( < 3 ng/ml) 28,0 %, pri dečkih ( < 2 ng/ml) pa 53,3 %.

Poročanje o domnevnih neželenih u činkih

Poročanje o domnevnih neželenih u činkih zdravila po izdaji dovoljenja za promet je pomembno. Omogoča namreč stalno spremljanje razmerja med koristmi in tveganji zdravila. Od zdravstvenih delavcev se zahteva, da poročajo o katerem koli domnevnem neželenem u činku zdravila na nacionalni center za poročanje, ki je naveden v Prilogi V.

4.9Preveliko odmerjanje

Znaki in simptomi

V kliničnih preskušanjih in izkušenj v obdobju trženja zdra vila so ugotovili naključno ali namerno preveliko odmerjanje aripiprazola samega pri odraslih bolnikih z ocenjenimi odmerki do 1.260 mg brez smrtnih primerov. Med opaženimi znaki in simpt omi, ki so lahko medicinsko pomembni, so letargija, zvišan krvni tlak, somnolenca, tahikardi ja, navzea, bruhanje in driska. Opisani so tudi primeri naključnega prevelikega odmerjanja aripiprazola samega (do 195 mg) pri otrocih, brez smrtnih primerov. Med možnimi medicinsko resnimi zn aki in simptomi so bili somnolenca, prehodna izguba zavesti in ekstrapiramidni simptomi.

Ukrepanje v primeru prevelikega odmerka

Ukrepanje v primeru prevelikega odmerjanja mora biti osredotočeno na podporno zdravljenje, vzdrževanje ustreznega stanja dihal, oksigenacijo i n ventilacijo ter obvladovanje simptomov. Upoštevati je treba možnost, da je vpletenih ve č zdravil. Zato je treba takoj uvesti kardiovaskularni nadzor, ki mora vključevati stalno elektrokardiografsko spremljanje za odkritje morebitnih motenj

srčnega ritma. Po vsakem potrjenem prevelikem odmerjanju ali sumu na preveliko odmerjanje aripiprazola je potreben skrben zdravstveni nadzor in spremljanje, dokler si bolnik ne opomore.

Aktivno oglje (50 g), uporabljeno eno uro po aripiprazolu, je zmanjšalo C max aripiprazola za približno 41 % in AUC za približno 51 %, kar kaže, da bi bilo oglje lahko učinkovito za zdravljenje prevelikega odmerjanja.

Hemodializa

O učinku hemodialize pri zdravljenju prevelikega odmerjanja aripiprazola ni podatkov, vendar je malo verjetno, da bi koristila, ker je aripiprazol izrazito vezan na beljakovine v plazmi.

5.FARMAKOLOŠKE LASTNOSTI

5.1Farmakodinamične lastnosti

Farmakoterapevtska skupina: drugi antipsihotiki, oznaka ATC: N05AX12

Mehanizem delovanja

Učinkovitost aripiprazola pri shizofreniji in bipolarni motnji I je domnevno posledica kombinacije delnega agonizma na dopaminskih receptorjih D2 in serotoninskih receptorjih 5-HT1A ter antagonizma na serotoninskih receptorjih 5-HT2A. V živalskih modelih dopaminergi čne hiperaktivnosti je aripiprazol deloval antagonistično, v živalskih modelih dopaminergi čne hipoaktivnosti pa agonistično. In vitro je imel aripiprazol veliko vezavno afiniteto za dopaminske receptorje D2 in D3 in za serotoninske receptorje 5-HT1A in 5-HT2A ter zmerno afiniteto za dopaminske receptorje D4, serotoninske receptorje 5-HT2C in 5-HT7, adrenergične receptorje alfa-1 in histaminske receptorje H1. Aripiprazol je imel tudi zmerno vezavno afiniteto za mesta ponovnega privzema serotonina in nobene opazne afinitete za muskarinske receptorje. Interakcija z drugimi receptorji razen dopaminskih in serotoninskih podvrst lahko razloži nekatere druge klini čne učinke aripiprazola.

S pozitronsko emisijsko tomografijo so pokazali, da je 2-tedenska uporaba odmerkov od 0,5 do 30 mg aripiprazola enkrat na dan pri zdravih preiskovancih povzročila od odmerka odvisno zmanjšanje vezave 11C-rakloprida, liganda receptorjev D2/D3, v nucleusu caudatusu in putamnu.

Klinična učinkovitost in varnost

Shizofrenija

V treh kratkotrajnih (4- do 6-tedenskih) s placebom nadzorovanih preskušanjih pri 1.228 shizofrenih odraslih bolnikih, ki so imeli pozitivne ali negativne simptome, je aripiprazol dosegel statistično značilno večje izboljšanje psihoti čnih simptomov kot placebo.

Aripiprazol učinkovito vzdržuje klini čno izboljšanje med nadaljevalnim zdravljenjem pri o draslih bolnikih, ki se uvodoma odzovejo na terapijo. V preskušanju, nadzorovanem s haloperidolom, je bil delež odzivnih bolnikov, pri katerih se je odziv na zdravilo ohranil po 52 tednih, v obeh skupinah podoben (aripiprazol 77 % in haloperidol 73 %). Celotni delež dokon čanja je bil pri bolnikih, ki so dobivali aripiprazol, značilno večji (43 %) kot pri tistih, ki so dobivali haloperidol (30 %). Dejanske ocene po ocenjevalnih lestvicah (vključno s PANSS in lestvico Montgomery-Asberg Depression Rating Scale’), ki so predstavljale sekundarne končne točke, so pokazale značilno izboljšanje v primerjavi s haloperidolom.

V 26-tedenskem, s placebom nadzorovanem preskušanju stabiliziranih odraslih bolnikov s kronično shizofrenijo je aripiprazol značilno bolj zmanjšal delež recidivov: v skupini, ki j e dobivala aripiprazol, jih je bilo 34 %, v tisti, ki je dobivala placebo, pa 57 %.

Zvečanje telesne mase

Klinična preskušanja niso pokazala, da bi aripiprazol pov zročil klinično pomembno zvečanje telesne mase. Izvedena je bila 26-tedenska z olanzapinom kontrolirana, dvojno slepa multinacionalna študija shizofrenije, ki je zajela 314 odraslih bolnikov; primarna končna točka je bilo zvečanje telesne mase. V tej študiji je bilo zve čanje telesne mase za vsaj 7 % nad izhodiš čno (t.j. za vsaj 5,6 kg pri povprečni izhodiš čni masi ~ 80,5 kg) značilno redkejše pri bolnikih, ki so dobivali aripipra zol, (n = 18 ali 13 % ocenljivih bolnikov) kot pri tistih, ki so dobivali olanzapin (n = 45 ali

33 % ocenljivih bolnikov).

Vrednosti lipidov

Združena analiza vrednosti lipidov v s placebom nad zorovanih kliničnih preskušanjih pri odraslih ni pokazala, da bi aripiprazol klinično pomembno spremenil vrednosti skupnega holesterola, trigliceridov, lipoproteinov velike gostote (HDL) in lipoproteinov majhne gostote (LDL).

Vrednosti skupnega holesterola: pojavnost sprememb v vrednosti od normalnih (< 5,18 mmol/l) do visokih (6,22 mmol/l) je bila 2,5 % za aripiprazol in 2,8 % za placebo. Srednja sprememba od izhodiš čnih vrednosti je znašala -0,15 mmol/l (95 % interva l zaupanja: -0,182; -0,115) za aripiprazol in -0,11 mmol/l (95 % interval zaupanja: -0,148; -0,066) za placebo.

Vrednosti trigliceridov na teš če: pojavnost sprememb v vrednosti od normalnih (< 1,69 mmol/l) do visokih (2,26 mmol/l) je bila 7,4 % za aripiprazol in 7,0 % za placebo. Srednja sprememba od izhodiš čnih vrednosti je znašala -0,11 mmol/l (95 % interva l zaupanja: -0,182; -0,046) za aripiprazol in -0,07 mmol/l (95 % interval zaupanja: -0,148; 0,007) za placebo.

Vrednosti HDL: pojavnost sprememb v vrednosti od normalnih (1,04 mmol/l) do nizkih (< 1,04 mmol/l) je bila 11,4 % za aripiprazol in 12,5 % za placebo. Srednja sprememba od izhodiš čnih vrednosti je znašala -0,03 mmol/l (95 % interva l zaupanja: -0,046; -0,017) za aripiprazol in - 0,04 mmol/l (95 % interval zaupanja: -0,056; -0,022) za placebo.

Vrednosti LDL na teš če: pojavnost sprememb v vrednosti od normalnih (< 2,59 mmol/l) do visokih (4,14 mmol/l) je bila 0,6 % za aripiprazol in 0,7 % za placebo. Srednja sprememba od izhodiš čnih vrednosti je znašala -0,09 mmol/l (95 % interva l zaupanja: -0,139; -0,047) za aripiprazol in - 0,06 mmol/l (95 % interval zaupanja: -0,116; -0,012) za placebo.

Prolaktin

V vseh preizkušanjih z vsemi odmerki aripiprazola s o ocenili ravni prolaktina (n = 28.242). Pojavnost hiperprolaktinemije ali zvišane ravni pro laktina v serumu pri bolnikih, zdravljenih z aripiprazolom (0,3 %), je bila podobna tisti pri skupini s placebom (0,2 %). Mediana časa do pojava je bila za bolnike, ki so prejemali aripiprazol, 42 tednov, mediana trajanja pa 34 dni.

Pojavnost hipoprolaktinemije ali znižane ravni prol aktina v serumu pri bolnikih, zdravljenih z aripiprazolom, je bila 0,4 % v primerjavi s skupino s placebom (0,2 %). Mediana časa do pojava je bila za bolnike, ki so prejemali aripiprazol, 30 tednov, mediana trajanja pa 194 dni.

Manične epizode pri bipolarni motnji I

V dveh 3-tedenskih s placebom nadzorovanih preskuša njih samostojnega zdravljenja s fleksibilnim odmerkom pri bolnikih z manično ali mešano epizodo bipolarne motnje I se je po 3 tednih izkazalo, da je aripiprazol pri zmanjšanju mani čnih simptomov učinkovitejši od placeba. V ta preskušanja so bili vključeni bolniki s psihotičnimi simptomi ali brez in s hitrim cikličnim potekom ali brez.

V enem 3-tedenskem s placebom nadzorovanem preskuša nju samostojnega zdravljenja s fiksnim odmerkom pri bolnikih z manično ali mešano epizodo bipolarne motnje I aripiprazo l ni bil učinkovitejši od placeba.

V dveh 12-tedenskih s placebom in zdravilno učinkovino nadzorovanih preskušanjih samostojnega zdravljenja pri bolnikih z manično ali mešano epizodo pri bipolarni motnji I s psih otičnimi simptomi ali brez njih se je po 3 tednih izkazalo, da je aripiprazol učinkovitejši od placeba. Po 12 tednih je bilo vzdrževanje u činka podobno kot pri litiju ali haloperidolu. V 12. tednu je bil delež bolnikov s simptomatsko remisijo manije pri uporabi aripiprazola podoben kot pri uporabi litija ali haloperidola.

V 6-tedenskem s placebom nadzorovanem preskušanju p ri bolnikih z manično ali mešano epizodo bipolarne motnje I s psihotičnimi simptomi ali brez njih, ki so bili po 2 tednih pri terapevtskih

koncentracijah v serumu deloma neodzivni na samostojno zdravljenje z litijem ali valproatom, se je po uvedbi aripiprazola kot dodatnega zdravila povečala učinkovitost pri zmanjšanju mani čnih simptomov v primerjavi s samostojnim zdravljenjem z litijem ali valproatom.

V 26-tedenskem s placebom nadzorovanem preskušanju, ki mu je sledil 74-tedenski podaljšek, je bil pri bolnikih z manijo, pri katerih je bila dosežena remisija z aripiprazolom med stabilizacijsko fazo pred randomizacijo, aripiprazol učinkovitejši od placeba pri prepre čevanju ponovitve bipolarne motnje, predvsem pri preprečevanju ponovitve v manijo, pri preprečevanju v depresijo pa ni bil učinkovitejši od placeba.

V 52-tedenskem, s placebom nadzorovanem preskušanju pri bolnikih s trenutno manično ali mešano epizodo bipolarne motnje I, pri katerih je bilo pri dodatnem zdravljenju z aripiprazolom (v odmerku od 10 mg/dan do 30 mg/dan) poleg litija ali valproata doseženo za časno izboljšanje zdravstvenega stanja, ki je trajalo 12 zaporednih tednov (skupna ocena 12 ali manj po lestvicah Y-MRS in MADRS), se je dodatno zdravljenje z aripiprazolom izkazalo za učinkovitejše od dodatka placeba, s 46 % zmanjšanjem tveganja (razmerje tveganja 0,54) za ponovitev bipolarne motnje in 65 % zmanjšanjem tveganja (razmerje tveganja 0,35) za po novitev manične epizode, pri preprečevanju ponovitve depresivne epizode pa se dodatno zdravljenje z aripiprazolom ni izkazalo za boljše od placeba. Dodatno zdravljenje z aripiprazolom se je izkazalo za boljše od placeba tudi pri sekundarnem merilu izida, lestvici resnosti bolezni CGI-BP za manijo. V tem preskušanju so raziskovalci bolnike najprej razporedili na odprto zdravljenje samo z litijem ali valproatom, da bi ugotovili delni neodziv. Zdravstveno stanje bolnikov je bilo nato pri uporabi aripiprazola v kombinaciji z istim stabilizatorjem razpoloženja st abilno vsaj 12 zaporednih tednov. Stabilizirane bolnike so nato randomizirali tako, da so nadaljevali zdravljenje z istim stabilizatorjem razpoloženja in dvojno slepo uporabo aripiprazola ali placeba. V randomizirani fazi so tako ovrednotili štiri podskupine stabilizatorjev razpoloženja: aripiprazo l + litij, aripiprazol + valproat, placebo + litij in placebo + valproat. Po Kaplan-Meierjevi metodi izračunani deleži ponovitev katerekoli razpoloženjske epizode pri uporabi dodatnega zdravi la so bili 16 % pri uporabi kombinacije aripiprazol + litij in 18 % pri uporabi kombinacije aripiprazol + valproat v primerjavi s 45 % pri kombinaciji placebo + litij ter 19 % pri kombinaciji placebo + valproat.

Pediatrična populacija

Shizofrenija pri mladostnikih

V 6-tedenskem s placebom nadzorovanem preskušanju, ki je vključevalo 302 mladostnika (13-17 let) s shizofrenijo s pozitivnimi in negativnimi simptomi, je bil aripiprazol povezan s statistično značilno večjim izboljšanjem psihoti čnih simptomov v primerjavi s placebom. Pri analizi podskupine mladostnikov, starih od 15 do 17 let, ki je obsegala 74 % vseh vključenih bolnikov, se je učinek ohranil ves čas 26-tedenskega odprtega podaljšanega preskušanja.

V 60- do 89-tedenskem randomiziranem, dvojno slepem, s placebo kontroliranem preskušanju pri mladostnikih (n = 146; 13 – 17 let) s shizofrenijo je bila statistično pomembna razlika v stopnji ponovitev psihotičnih simptomov med skupino, ki je jemala aripiprazol (19,39 %), in skupino, ki je jemala placebo (37,50 %). Izračunana točka razmerja tveganja (HR) v celotni populaciji je bila 0,461 (95 % interval zaupanja, 0,242 – 0,879). V analizah podskupin je bila izračunana točka razmerja tveganja (HR) 0,495 za bolnike, stare 13 do 14 let, v primerjavi z 0,454 za bolnike, stare 15 do 17 let. Vendar pa izračun razmerja tveganja za mlajšo skupino (13 do 14 le t) ni bil natančen zaradi manjšega števila bolnikov v tej skupini (aripiprazo l, n = 29; placebo, n = 12). Interval zaupanja za ta izračun (ki je obsegal vrednosti od 0,151 do 1,628) ni dovoljeval sklepov o prisotnosti učinka zdravljenja. Nasprotno pa je bil 95 % interval zaupanja za razmerje tveganja pri starejši skupini (aripiprazol, n = 69; placebo, n = 36) 0,242 do 0,879, torej se pri starejših bolnikih lahko naredi sklepe o učinku zdravljenja.

Manične epizode pri bipolarni motnji I pri otrocih in mladostnikih

Uporabo aripiprazola so raziskovali v 30-tedenskem s placebom nadzorovanem preskušanju, ki je vključevalo 296 otrok in mladostnikov (10-17 let), ki so ustrezali kriterijem DSM-IV za bipolarno motnjo I z maničnimi ali mešanimi epizodami s psihoti čnimi lastnostmi ali brez njih, in so imeli v

izhodiš ču oceno 20 po lestvici Y-MRS. Izmed bolnikov, ki so bili vključeni v primarno analizo učinkovitosti, je imelo 139 bolnikov sočasno tudi diagnozo motnje pomanjkanja pozornosti (ADHD – ‘Attention deficit hyperactivity disorder’).

Aripiprazol se je v 4. tednu in v 12. tednu pri spremembi skupne ocene po lestvici Y-MRS od izhodiš ča izkazal za boljšega od placeba. V post-hoc analiz i je bilo izboljšanje glede na placebo izrazitejše pri bolnikih s so časno diagnozo motnje pomanjkanja pozornosti v primerjavi z bolniki brez te diagnoze, kjer razlike glede na placebo ni bilo. Preprečevanja ponovitev niso vrednotili.

Preglednica 1:

Povprečno izboljšanje od izhodiš čnega rezultata YMRS glede na sočasno

 

psihiatrično obolenje

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Sočasno psihiatrično

4. teden

 

12. teden

ADHD

4. teden

12. teden

obolenje

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

aripiprazol 10 mg

14,9

 

15,1

aripiprazol 10 mg

15,2

15,6

(n = 48)

 

 

 

 

(n = 44)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

aripiprazol 30 mg

16,7

 

16,9

aripiprazol 30 mg

15,9

16,7

(n = 51)

 

 

 

 

(n = 48)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

placebo (n = 52)a

7,0

 

8,2

placebo (n = 47)b

6,3

7,0

 

 

 

 

 

 

 

 

Brez sočasnega

 

4. teden

 

12. teden

Brez ADHD

4. teden

12. teden

psihiatričnega

 

 

 

 

 

 

 

obolenja

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

aripiprazol 10 mg

12,8

 

15,9

aripiprazol 10 mg

12,7

15,7

(n = 27)

 

 

 

 

(n = 37)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

aripiprazol 30 mg

15,3

 

14,7

aripiprazol 30 mg

14,6

13,4

(n = 25)

 

 

 

 

(n = 30)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

placebo (n = 18)

9,4

 

9,7

placebo (n = 25)

9,9

10,0

a n = 51 v 4. tednu

 

 

 

 

 

 

 

b n = 46 v 4. tednu

 

 

 

 

 

 

 

Pri bolnikih, ki so prejemali odmerek 30 mg, so bili najpogostejši neželeni u činki ektrapiramidne motnje (28,3 %), zaspanost (27,3 %), glavobol (23,2 %) in navzea (14,1 %). Po 30 tednih zdravljenja je bilo povprečno povečanje telesne mase 2,9 kg, pri bolnikih, ki so prejemali placebo pa 0,98 kg.

Razdražljivost, povezana z avtisti čno motnjo, pri pediatričnih bolnikih (glejte poglavje 4.2)

Uporabo aripiprazola so pri bolnikih, starih od 6 do 17 let, raziskovali v dveh 8-tedenskih, s placebom nadzorovanih preskušanjih [v enem z uporab o fleksibilnega odmerka (od 2 do 15 mg/dan), v drugem pa z uporabo fiksnega odmerka (5, 10 ali 15 mg/dan)] in v enem 52-tedenskem odprtem preskušanju. V teh preskušanjih so zdravljenje uved li v odmerku 2 mg/dan. Odmerek so po enem tednu povečali do 5 mg/dan, nato pa so ga do ciljnega odmerka povečevali za 5 mg/dan v tedenskih presledkih. Več kot 75 % bolnikov je bilo mlajših od 13 let. Pri v rednotenju po podlestvici razdražljivosti na osnovi kontrolnega seznama odklo nskega vedenja (‘Aberrant Behaviour Checklist Irritability subscale’) se je izkazalo, da je aripiprazol statistično učinkovitejši od placeba, vendar pa pomen te ugotovitve za klinično uporabo ostaja neznan. Profil varnosti je vključeval podatke o povečanju telesne mase in spremembah vrednosti prolaktina. Dolgoročna študija varnosti je bila omejena na 52 tednov. Podatki združenih preskušanj kažejo, da je bila pri zdravljenju z aripiprazolom pogostnost nizkih vrednosti prolaktina v serumu pri deklicah (< 3 ng/ml) 58,7 % (27/46), pri dečkih (< 2 ng/ml) pa 86,6 % (258/298). V s placebom nadzorovanih preskušanjih se je telesna masa pri uporabi placeba v povprečju povečala za 0,4 kg, pri uporabi aripiprazola pa za 1,6 kg.

Uporabo aripiprazola so raziskovali tudi v s placebom nadzorovanem preskušanju dolgotrajnega vzdrževalnega zdravljenja. Po 13-26 tednih stabiliz acije na aripiprazolu (2-15 mg/dan) so bolniki s stabilnim odzivom nadaljnjih 16 tednov bodisi ostali na aripiprazolu ali pa so prešli na placebo. Po Kaplan-Meierjevi metodi izračunani delež ponovitve je po 16 tednih za aripiprazo l znašal 35 %, za placebo pa 52 %. Razmerje ogroženosti za ponovitev v 16 tednih (aripiprazol/placebo) je bilo 0,57

(statistično nepomembna razlika). V stabilizacijski fazi (do 26. tedna) se je telesna masa bolnikov, ki so prejemali aripiprazol, v povprečju povečala za 3,2 kg, v drugi (16-tedenski) fazi preskušan ja pa se je telesna masa bolnikov, ki so prejemali aripiprazol, še nadalje pove čala, in sicer v povprečju za 2,2 kg, v primerjavi z 0,6 kg pri bolnikih, ki so prejemali placebo. O ekstrapiramidnih simptomih so poročali predvsem med stabilizacijsko fazo, in sicer pri 17 % bolnikov, od tega je 6,5 % predstavljal tremor.

Trzaji, povezani s Tourettovim sindromom, pri pediatričnih bolnikih (glejte poglavje 4.2)

Učinkovitost aripiprazola je bila raziskana pri pediatrični populaciji s Tourettovo motnjo (aripiprazol: n = 99, placebo: n = 44) v 8-tedenski randomizirani, dvojno slepi, s placebom nadzorovani študiji, zasnovani z zdravljenimi skupinami, ki so prejemale nespremenjen odmerek glede na telesno maso posameznika v razponu od 5 mg/dan do 20 mg/dan, z začetnim odmerkom 2 mg. Bolniki so bili stari od 7 do 17 let, izhodiš čni rezultat njihovega števila trzajev po skupni oce ni resnosti trzajev na lestvici TTS-YYGTSS (angl. Total Tic Severity Score - Yale Global Tic Severity Scale) pa je bil 30. Po jemanju aripiprazola je bilo 8. teden vidno izboljš anje s spremembo od izhodiš čne vrednosti rezultata TTS-YGTSS za 13,35 točk pri skupini z nizkim odmerkom (5 ali 10 mg) in za 16,94 točk pri skupini z visokim odmerkom (10 ali 20 mg) v primerjavi z izboljšanjem za 7,09 to čk pri skupini, ki je prejemala placebo.

Učinkovitost aripiprazola pri pediatrični populaciji s Tourettovo motnjo (aripiprazol: n = 32, placebo: n = 29) je bila ocenjena tudi s prilagodljivim odmerkom v razponu od 2 mg/dan do 20 mg/dan in začetnim odmerkom 2 mg v 10-tedenski randomizirani, dvojno slepi, s placebom nadzorovani študiji, izvedeni v Južni Koreji. Bolniki so bili stari od 6 do 18 let, njihov izhodiš čni rezultat na lestvici TTS- YGTSS pa je bil 29. Pri skupini, ki je prijemala aripiprazol, je bilo10. teden vidno izboljšanje za 14,97 točk po lestvici TTS-YGTSS od izhodiš čne vrednosti, v primerjavi z izboljšanjem za 9,62 točke pri skupini, ki je prejemala placebo.

Klinična pomembnost rezultatov za učinkovitost v obeh kratkih preskušanjih ni bila ugot ovljena, zaradi magnitude učinka zdravila v primerjavi z velikim učinkom placeba in nejasnega vpliva na psihosocialno delovanje. Dolgoročni podatki za učinkovitost in varnost aripiprazola pri tej spremenljivi motnji niso na voljo.

Evropska agencija za zdravila je začasno odložila zahtevo za predložitev rezultatov štu dij z aripiprazolom za eno ali več podskupin pediatrične populacije pri zdravljenju shizofrenije in bipolarne afektivne motnje (za podatke o uporabi pri pediatrični populaciji glejte poglavje 4.2).

5.2Farmakokinetične lastnosti

Absorpcija

Aripiprazol se dobro absorbira in doseže najve čjo koncentracijo v plazmi v 3 do 5 urah po uporabi. Aripiprazol je podvržen minimalni predsistemski pre snovi. Absolutna peroralna biološka uporabnost zdravila v tabletah je 87 %. Zelo mastni obroki ne vplivajo na farmakokinetiko aripiprazola.

Porazdelitev

Aripiprazol se obsežno porazdeli po telesu in ima n avidezni volumen porazdelitve 4,9 l/kg, kar kaže na izdatno zunajžilno porazdelitev. V terapevtskih koncentracijah je več kot 99 % aripiprazola in dehidroaripiprazola vezanega na beljakovine v serumu, predvsem na albumin.

Biotransformacija

Aripiprazol se izdatno presnavlja v jetrih, v prvi vrsti po treh biotransformacijskih poteh: z dehidrogenacijo, hidroksilacijo in N-dealkilacijo. Na podlagi raziskav in vitro so za dehidrogenacijo in hidroksilacijo aripiprazola odgovorni encimi CYP3A4 in CYP2D6, N-dealkilacijo pa katalizira CYP3A4. Aripiprazol je glavna oblika zdravila v sistemskem obtoku. V stanju dinamičnega ravnovesja predstavlja aktivni presnovek dehidroaripiprazol okrog 40 % AUC aripiprazola v plazmi.

Izločanje

Pri osebah, ki dobro presnavljajo s CYP2D6 je srednji razpolovni čas izločanja aripiprazola približno

75 ur, pri osebah, ki slabo presnavljajo pa približ no 146 ur.

Celotni telesni očistek aripiprazola je 0,7 ml/min/kg in je v prvi vrsti hepatičen.

Po enem samem peroralnem odmerku aripiprazola, označenega s [14C], se je približno 27 % aplicirane radioaktivnosti pojavilo v urinu in približno 60 % v blatu. Manj kot 1 % aripiprazola se je nespremenjenega izločilo v urinu in približno 18 % ga je bilo mogo če nespremenjenega najti v blatu.

Farmakokinetika pri posebnih skupinah bolnikov

Pediatrična populacija

Farmakokinetika aripiprazola in dehidroaripiprazola pri pediatričnih bolnikih, starih od 10 do 17 let, je po korekciji glede na razliko v telesni masi podobna farmakokinetiki pri odraslih.

Starostniki

Farmakokinetika aripiprazola se med zdravimi starejšimi in mlajšimi odraslimi preiskovanci ne razlikuje. Tudi v populacijski farmakokinetični analizi pri shizofrenih bolnikih niso našli opaz nega učinka starosti.

Spol

Farmakokinetika aripiprazola pri zdravih preiskovancih se ne razlikuje od tiste pri zdravih preiskovankah. Prav tako med spoloma ni bilo opaznih razlik v populacijski farmakokinetični analizi shizofrenih bolnikov.

Kajenje

Populacijska farmakokinetična analiza ni pokazala klinično pomembnih učinkov kajenja na farmakokinetiko apiprazola.

Rasa

Populacijska farmakokinetična analiza ni pokazala klinično pomembnih učinkov rase na farmakokinetiko aripiprazola.

Ledvična okvara

Ugotovljeno je, da so farmakokinetične lastnosti aripiprazola in dehidroaripiprazola pri bolnikih s hudo boleznijo ledvic podobne kot pri mladih zdravih preiskovancih.

Jetrna okvara

Raziskava z enim samim odmerkom pri preiskovancih z različno stopnjo jetrne ciroze (razredi A, B in C po Child-Pughu) ni pokazala pomembnega učinka okvare jeter na farmakokinetiko aripiprazola in dehidroaripiprazola. Toda raziskava je vključevala samo 3 bolnike z jetrno cirozo razreda C, kar ne zadoš ča za sklepe o njihovi presnovni zmogljivosti.

5.3Predklinični podatki o varnosti

Predklinični podatki na osnovi običajnih študij farmakološke varnosti, toksi čnosti pri ponavljajočih se odmerkih, genotoksičnosti, kancerogenega potenciala, vpliva na sposobnost razmnoževanja in razvoja ne kažejo posebnega tveganja za človeka.

Toksikološko pomembne u činke so opazili samo pri odmerkih ali izpostavljenosti, ki je močno presegla največje odmerke ali izpostavljenost pri človeku; to kaže, da so ti u činki za klinično uporabo le omejenega pomena ali celo nepomembni. Med njimi so bili: od odmerka odvisni adrenokortikalni toksični učinki (kopičenje pigmenta lipofuscina in/ali izguba parenhimskih celic) pri podganah po 104 tednih odmerjanja od 20 do 60 mg/kg/dan (od 3- do 10-kratna srednja AUC v stanju dinamičnega ravnovesja ob največjem priporočenem odmerku za človeka) ter zvečana pogostnost adrenokortikalnih karcinomov in kombiniranih adrenokortikalnih adenomov/karcinomov pri podganjih samicah ob odmerjanju 60 mg/kg/dan (10-kratna srednja AUC v stanju dinamičnega ravnovesja ob največjem priporočenem odmerku za človeka). Največja netumorogena izpostavljenost

samic podgan je bila 7- krat večja od izpostavljenosti človeka pri priporočenem odmerku.

Dodaten izsledek je bila holelitiaza zaradi precipitacije sulfatnih konjugatov hidroksipresnovkov aripiprazola v žol ču opic po ponavljajočem odmerjanju od 25 do 125 mg/kg/dan (1- do 3-kratna srednja AUC v stanju dinamičnega ravnovesja ob največjem priporočenem kliničnem odmerku ali 16- do 81-kratni največji priporočeni odmerek za človeka glede na mg/m2). Vendar je bila koncentracija sulfatnih konjugatov hidroksiaripiprazola v človeškem žol ču v 39-tedenski raziskavi ob največjem priporočenem odmerku 30 mg na dan le 6 % koncentracije v žo lču pri opicah ter je bila bistveno pod mejo (6 %) njihove topnosti in vitro.

Pri študijah s ponavljajo čimi se odmerki pri mladih podganah in psih je bil profil toksičnosti aripiprazola primerljiv s profilom toksičnosti pri odraslih živalih. Nevrotoksi čnih učinkov ali neželenih u činkov na razvoj niso opazili.

Na podlagi celotnega spektra standardnih preskusov genotoksičnosti je bilo ocenjeno, da aripiprazol ni genotoksičen. V raziskavah reprodukcijskih toksičnih učinkov aripiprazol ni prizadel plodnosti. Razvojne toksične učinke, vključno z od odmerka odvisno zapoznelo fetalno osifikacijo in možnimi teratogenimi učinki, so pri podganah opažali v odmerkih, ki so pov zročili subterapevtsko izpostavljenost (na podlagi AUC), in pri kuncih v odmerkih, ki so povzročili izpostavljenost 3- in 11- kratne srednje AUC v stanju dinamičnega ravnovesja ob največjem priporočenem kliničnem odmerku. Učinki, toksični za mater, so se pojavili pri odmerkih, podobnih tistim, ki so izzvali razvojne toksične učinke.

6.FARMACEVTSKI PODATKI

6.1Seznam pomožnih snovi

Jedro tablete kristalna maltoza mikrokristalna celuloza predgelirani škrob premrežen natrijev karmelozat magnezijev stearat

Obloga tablete

Aripiprazol Mylan Pharma 5 mg tablete indigotin (E132)

Aripiprazol Mylan Pharma 10 mg tablete rdeč železov oksid (E172)

Aripiprazol Mylan Pharma 15 mg tablete rumen železov oksid (E172)

Aripiprazol Mylan Pharma 30mg tablete rdeč železov oksid (E172)

6.2Inkompatibilnosti

Navedba smiselno ni potrebna.

6.3Rok uporabnosti

3 leta

6.4Posebna navodila za shranjevanje

Shranjujte v originalni ovojnini za zagotovitev zaš čite pred vlago.

6.5Vrsta ovojnine in vsebina

PA/Alu/PVC-aluminijski perforirani pretisni omoti (alu-alu pretisni omot) v škatlah po 14, 28, 56, in 98 tablet in 28 x 1 tableto.

Na trgu morda ni vseh navedenih pakiranj.

6.6Posebni varnostni ukrepi za odstranjevanje

Neuporabljeno zdravilo ali odpadni material zavrzite v skladu z lokalnimi predpisi.

7.IMETNIK DOVOLJENJA ZA PROMET Z ZDRAVILOM

Mylan S.A.S,

117, Allée des Parcs, 69800 Saint-Priest, Francija

8.ŠTEVILKA (ŠTEVILKE) DOVOLJENJA (DOVOLJENJ) ZA PR OMET Z ZDRAVILOM

Aripiprazol Mylan Pharma 5 mg tablete

EU/1/15/1005/001

EU/1/15/1005/002

EU/1/15/1005/003

EU/1/15/1005/013

EU/1/15/1005/014

Aripiprazol Mylan Pharma 10 mg tablete

EU/1/15/1005/004

EU/1/15/1005/005

EU/1/15/1005/006

EU/1/15/1005/015

EU/1/15/1005/016

Aripiprazol Mylan Pharma 15 mg tablete

EU/1/15/1005/007

EU/1/15/1005/008

EU/1/15/1005/009

EU/1/15/1005/017

EU/1/15/1005/018

Aripiprazol Mylan Pharma 30 mg tablete

EU/1/15/1005/010

EU/1/15/1005/011

EU/1/15/1005/012

EU/1/15/1005/019

EU/1/15/1005/020

9.DATUM PRIDOBITVE/PODALJŠANJA DOVOLJENJA ZA PROME T Z ZDRAVILOM

Datum prve odobritve: 30. junij 2015

Datum zadnjega podaljšanja:

10.DATUM ZADNJE REVIZIJE BESEDILA

Podrobne informacije o zdravilu so objavljene na spletni strani Evropske agencije za zdravila http://www.ema.europa.eu.

Komentarji

A B C D E F G H I J K L M N O P Q R S T U V W X Y Z
  • Pomoč
  • Get it on Google Play
  • O
  • Info on site by:

  • Presented by RXed.eu

  • 27558

    seznam zdravil na recept