Slovenian
A B C D E F G H I J K L M N O P Q R S T U V W X Y Z

Benlysta (belimumab) – Povzetek glavnih značilnosti zdravila - L04AA26

Updated on site: 05-Oct-2017

Za to zdravilo se izvaja dodatno spremljanje varnosti. Tako bodo hitreje na voljo nove informacije o njegovi varnosti. Zdravstvene delavce naprošamo, da poročajo o katerem koli domnevnem neželenem učinku zdravila. Glejte poglavje 4.8, kako poročati o neželenih učinkih.

1.IME ZDRAVILA

Benlysta 120 mg prašek za koncentrat za raztopino za infundiranje

Benlysta 400 mg prašek za koncentrat za raztopino za infundiranje

2.KAKOVOSTNA IN KOLIČINSKA SESTAVA

Benlysta 120 mg prašek za koncentrat za raztopino za infundiranje

Ena viala vsebuje 120 mg belimumaba. Po rekonstituciji vsebuje raztopina 80 mg belimumaba na mililiter.

Benlysta 400 mg prašek za koncentrat za raztopino za infundiranje

Ena viala vsebuje 400 mg belimumaba. Po rekonstituciji vsebuje raztopina 80 mg belimumaba na mililiter.

Belimumab je humano monoklonsko protitelo IgG1λ, pridobljeno v celični liniji sesalcev (NS0) s tehnologijo rekombinantne DNK.

Za celoten seznam pomožnih snovi glejte poglavje 6.1.

3.FARMACEVTSKA OBLIKA

prašek za koncentrat za raztopino za infundiranje Bel ali skoraj bel prašek.

4.KLINIČNI PODATKI

4.1Terapevtske indikacije

Zdravilo Benlysta je indicirano kot dodatno zdravilo pri odraslih bolnikih z aktivnim, na avtoprotitelesa pozitivnim sistemskim eritematoznim lupusom (SLE - systemic lupus erythematosus), ki imajo kljub standardnemu zdravljenju visoko stopnjo bolezenske aktivnosti (npr. pozitivno anti-dvDNK in nizek komplement) (glejte poglavje 5.1).

4.2Odmerjanje in način uporabe

Zdravljenje z zdravilom Benlysta mora uvesti in nadzorovati usposobljen zdravnik, ki ima izkušnje pri diagnosticiranju in zdravljenju SLE. Infuzije zdravila Benlysta mora dati usposobljen zdravstveni delavec, vešč infundiranja zdravil.

Dajanje zdravila Benlysta lahko povzroči hude ali smrtno nevarne preobčutljivostne in infuzijske reakcije. Opisan je bil pojav simptomov akutne preobčutljivosti nekaj ur po infundiranju. Opažali so tudi ponovitev klinično pomembnih reakcij po ustreznem začetnem zdravljenju simptomov (glejte poglavji 4.4 in 4.8). Zato je treba zdravilo Benlysta dajati v okolju, kjer je nemudoma na voljo vse potrebno za obvladanje takšnih reakcij. Upoštevaje možnost reakcij s poznim začetkom morajo bolniki ostati pod kliničnim nadzorom daljši čas (vsaj nekaj ur), vsaj po prvih 2 infundiranjih.

Bolnike, zdravljene z zdravilom Benlysta, je treba seznaniti z možnim tveganjem hude ali smrtno nevarne preobčutljivosti in možnosti za njen zapoznel pojav ali ponovitev simptomov. Vsakemu bolniku je treba vsakokrat, ko prejme zdravilo Benlysta, dati navodilo za uporabo tega zdravila (glejte poglavje 4.4).

Odmerjanje

Pred infundiranjem zdravila Benlysta se lahko uporabi premedikacija, vključno z antihistaminikom, z antipiretikom ali brez njega (glejte poglavje 4.4).

Priporočena shema odmerjanja je 10 mg/kg zdravila Benlysta na dan 0, 14 in 28, potem pa v 4-tedenskih presledkih. Bolnikovo stanje je treba stalno ocenjevati. Če se urejenost bolezni po 6 mesecih zdravljenja ne izboljša, je treba razmisliti o prenehanju zdravljenja z zdravilom Benlysta.

Posebne skupine bolnikov

Starostniki (> 65 let)

Učinkovitost in varnost zdravila Benlysta pri starejših bolnikih nista ugotovljeni. Podatki o bolnikih, starejših od 65 let, so omejeni na < 1,6 % raziskovane populacije. Zato zdravila Benlysta ni priporočljivo uporabljati pri starejših bolnikih, razen če pričakovane koristi odtehtajo tveganja. Če je uporaba zdravila Benlysta pri starejših bolnikih potrebna, odmerka ni treba prilagoditi (glejte poglavje 5.2).

Okvara ledvic

Belimumab so preučevali pri majhnem številu bolnikov s SLE, ki so imeli okvaro ledvic.

Na podlagi informacij, ki so na voljo, bolnikom z blago, zmerno ali hudo okvaro ledvic odmerka ni treba prilagoditi. Vendar pa je pri bolnikih s hudo okvaro ledvic priporočljiva previdnost, ker zanje ni podatkov (glejte poglavje 5.2).

Okvara jeter

Pri bolnikih z okvaro jeter niso izvedli specifičnih študij z zdravilom Benlysta. Ni verjetno, da bi bolniki z okvaro jeter potrebovali prilagoditev odmerka (glejte poglavje 5.2).

Pediatrična populacija

Varnost in učinkovitost zdravila Benlysta pri otrocih in mladostnikih (mlajših od 18 let) nista ugotovljeni. Podatkov ni na voljo.

Način uporabe

Zdravilo Benlysta je treba dati intravensko v infuziji in ga je treba pred uporabo pripraviti in razredčiti. Za navodila glede rekonstitucije, redčenja in shranjevanja zdravila pred dajanjem glejte poglavje 6.6.

Zdravilo Benlysta je treba infundirati v obdobju 1 ure.

Zdravila Benlysta se ne sme uporabiti kot intravenski bolus.

Če se bolniku pojavi infuzijska reakcija, se hitrost infundiranja lahko upočasni ali infundiranje prekine. Če se bolniku pojavi potencialno življensko nevaren neželeni učinek, je treba infundiranje nemudoma prekiniti

(glejte poglavji 4.4 in 4.8).

4.3Kontraindikacije

Preobčutljivost na zdravilno učinkovino ali katero koli pomožno snov, navedeno v poglavju 6.1.

4.4Posebna opozorila in previdnostni ukrepi

Zdravilo Benlysta ni raziskano v naslednjih skupinah bolnikov, zato ga ni priporočljivo uporabljati pri bolnikih s:

• hudim aktivnim lupusom osrednjega živčevja,

hudim aktivnim lupusnim nefritisom (glejte poglavje 5.1),

HIV,

anamnezo ali trenutnim hepatitisom B ali C,

hipogamaglobulinemijo (IgG < 400 mg/dl) ali pomanjkanjem IgA (IgA < 10 mg/dl),

anamnezo presaditve pomembnega organa, presaditve hematopoetskih matičnih celic/celic/kostnega mozga ali presaditve ledvice.

Sočasna uporaba z zdravili, usmerjenimi na celice B, ali s ciklofosfamidom

Zdravilo Benlysta ni raziskano v kombinaciji z drugimi zdravili, usmerjenimi na celice B, ali z intravenskim ciklofosfamidom. Previdnost je potrebna, če je zdravilo Benlysta uporabljeno sočasno z drugimi zdravili, usmerjenimi na celice B, ali s ciklofosfamidom.

Infuzijske reakcije in preobčutljivost

Uporaba zdravila Benlysta lahko povzroči preobčutljivostne in infuzijske reakcije, ki so lahko hude in s smrtnim izidom. V primeru hude reakcije je treba dajanje zdravila Benlysta prekiniti in uporabiti ustrezna zdravila (glejte poglavje 4.2). Tveganje za preobčutljivostne reakcije je največje ob prvih dveh infundiranjih, vendar pa je to tveganje treba upoštevati pri vsakem infundiranju. Tveganje je lahko večje pri bolnikih z anamnezo alergij na več zdravil ali izrazite preobčutljivosti.

Pred infundiranjem zdravila Benlysta se lahko uporabi premedikacijo, vključno z antihistaminikom, z antipiretikom ali brez njega. Ni dovolj znanja, da bi lahko ugotovili, ali premedikacija zmanjša pogostnost ali izrazitost infuzijskih reakcij.

V kliničnih študijah so se resne infuzijske in preobčutljivostne reakcije pojavile pri približno 0,9 % bolnikov; obsegale so anafilaktično reakcijo, bradikardijo, hipotenzijo, angioedem in dispnejo. Infuzijske reakcije so se pogosteje pojavile med prvima dvema infundiranjema; med nadaljnjimi infundiranji se je njihova pogostnost zmanjševala (glejte poglavje 4.8). Opisan je bil pojav simptomov akutne preobčutljivosti nekaj ur po infundiranju. Opažali so tudi ponovitev klinično pomembnih reakcij po ustreznem začetnem zdravljenju simptomov (glejte poglavji 4.2 in 4.8). Zato je treba zdravilo Benlysta dajati v okolju, kjer je nemudoma na voljo vse potrebno za obvladanje takšnih reakcij. Upoštevaje možnost reakcij s poznim začetkom morajo bolniki ostati pod kliničnim nadzorom daljši čas (vsaj nekaj ur ), vsaj po prvih 2 infundiranjih.

Bolnikom je treba povedati, da so preobčutljivostne reakcije možne na dan infundiranja ali dan po infundiranju, in jih seznaniti z možnimi znaki in simptomi in o možnosti ponovitve. Bolnikom je treba naročiti, naj v primeru, če se jim pojavi kateri od teh simptomov, nemudoma poiščejo zdravniško pomoč.

Vsakemu bolniku je treba vsakokrat, ko prejme zdravilo Benlysta, dati navodilo za uporabo tega zdravila (glejte poglavje 4.2).

Opazili so tudi reakcije pozne, neakutne preobčutljivosti, ki vključujejo simptome, kot so kožni izpuščaj, navzea, utrujenost, bolečine v mišicah, glavobol in edem obraza.

Okužbe

Zaradi svojega mehanizma delovanja lahko belimumab poveča tveganje okužb, vključno z oportunističnimi okužbami. Pri bolnikih s SLE, ki so prejemali imunosupresivna zdravila (vključno z belimumabom), so bile opisane hude okužbe, tudi s smrtnim izidom (glejte poglavje 4.8). Pri odločitvi za uporabo zdravila Benlysta pri bolnikih s hudimi ali kroničnimi okužbami ali anamnezo ponavljajoče se okužbe je potrebna previdnost. Bolnike, ki se jim med zdravljenjem z zdravilom Benlysta pojavi okužba, je treba natančno nadzirati in temeljito je treba razmisliti o prekinitvi imunosupresivnega zdravljenja, tudi zdravljenja z belimumabom, dokler okužba ne mine. Tveganje uporabe zdravila Benlysta pri bolnikih z aktivno ali latentno tuberkulozo ni znano.

Progresivna multifokalna levkoencefalopatija

Med zdravljenjem SLE z zdravilom Benlysta je bila opisana progresivna multifokalna levkoencefalopatija (PML). Zdravniki morajo biti posebej pozorni na simptome, ki nakazujejo PML, a jih bolniki lahko ne opazijo (npr. kognitivni, nevrološki ali psihiatrični simptomi ali znaki). Bolnike je treba nadzorovati glede takšnih novonastalih simptomov ali znakov oziroma njihovega poslabšanja. Če se pojavijo takšni simptomi ali znaki, je treba bolnika napotiti k nevrologu in opraviti ustrezne ukrepe za diagnosticiranje PML. V primeru suma na PML je trebanadaljnje zdravljenje prekiniti, dokler PML ni izključen.

Imunizacija

V 30 dneh pred uporabo zdravila Benlysta in sočasno z njegovo uporabo se ne sme uporabljati živih cepiv, ker klinična varnost ni ugotovljena. O sekundarnem prenosu okužb z oseb, ki so dobile živa cepiva, na bolnike, ki so prejemali zdravilo Benlysta, ni podatkov.

Zaradi svojega mehanizma delovanja lahko belimumab ovira odziv na imunizacije. Toda v majhni študiji, ki je ocenjevala odziv na 23-valentno pnevmokokno cepivo, so bili na splošno imunski odzivi na različne serotipe pri bolnikih s SLE, ki so prejemali zdravilo Benlysta, podobni kot pri tistih, ki so ob času cepljenja prejemali standardno imunosupresivno zdravljenje. Za sklepanje o odzivu na druga cepiva ni dovolj podatkov.

Maloštevilni podatki kažejo, da zdravilo Benlysta ne vpliva pomembno na sposobnost za vzdrževanje zaščitnega imunskega odziva na imunizacije, izvedene pred uporabo zdravila Benlysta. V eni podštudiji je majhna skupina bolnikov, ki so predhodno prejeli cepiva proti tetanusu, pnevmokokom ali gripi, po zdravljenju z zdravilom Benlysta ohranila zaščitne titre.

Malignomi in limfoproliferativne motnje

Imunomodulirajoča zdravila, vključno z belimumabom, lahko povečajo tveganje za malignome. Previdnost je potrebna pri odločanju za zdravljenje z belimumabom pri bolnikih z anamnezo malignoma in pri odločanju o nadaljnjem zdravljenju bolnikov, ki se jim pojavi malignom. Bolniki, ki so imeli v zadnjih 5 letih maligno novotvorbo niso raziskani; izjema so bolniki z bazalnoceličnim ali ploščatoceličnim rakom kože ali rakom materničnega vratu, ki je bil v celoti izrezan ali ustrezno zdravljen.

Vsebnost natrija

To zdravilo vsebuje manj kot 1 mmol (23 mg) natrija na odmerek, kar v bistvu pomeni ‘brez natrija’.

4.5Medsebojno delovanje z drugimi zdravili in druge oblike interakcij

Študij medsebojnega delovanja niso izvedli.

4.6Plodnost, nosečnost in dojenje

Ženske v rodni dobi/kontracepcija pri moških in ženskah

Ženske v rodni dobi morajo med zdravljenjem z zdravilom Benlysta in vsaj še 4 mesece po koncu zdravljenja uporabljati učinkovito kontracepcijsko zaščito.

Nosečnost

Podatkov o uporabi zdravila Benlysta pri nosečnicah je malo. Formalnih študij niso izvedli. Poleg pričakovanega farmakološkega učinka (tj. zmanjšanja števila celic B) študije na opicah ne kažejo neposrednih ali posrednih toksičnih učinkov na sposobnost razmnoževanja (glejte poglavje 5.3).

Zdravila Benlysta se med nosečnostjo ne sme uporabljati, razen če možna korist upravičuje možno tveganje za plod.

Dojenje

Ni znano, ali se zdravilo Benlysta izloča v človeškem mleku in ali se po zaužitju sistemsko absorbira. Vendar pa so belimumab odkrili v mleku opičjih samic, ki so prejemale 150 mg/kg na 2 tedna.

Materina protitelesa (IgG) se izločajo v materinem mleku. Zato se je priporočljivo odločiti za prenehanje dojenja ali za prekinitev zdravljenja z zdravilom Benlysta, upoštevaje korist dojenja za otroka in korist zdravljenja za žensko.

Plodnost

Podatkov o vplivu belimumaba na plodnost pri človeku ni. Vpliva na plodnost samcev in samic v študijah na živalih niso formalno ocenili (glejte poglavje 5.3).

4.7Vpliv na sposobnost vožnje in upravljanja s stroji

Študij o vplivu na sposobnost vožnje in upravljanja s stroji niso izvedli. Glede na farmakologijo zdravila

Benlysta ni pričakovati škodljivih učinkov na takšne dejavnosti. Pri ocenjevanju bolnikove zmožnosti za izvajanje opravil, ki zahtevajo presojo in motorične ali kognitivne sposobnosti, je treba upoštevati njegovo klinično stanje in profil neželenih učinkov zdravila Benlysta.

4.8Neželeni učinki

Povzetek varnostnega profila

Varnost zdravila Benlysta pri bolnikih s SLE so ocenili v 3 s placebom kontroliranih študijah. Spodaj opisani podatki se nanašajo na izpostavljenost zdravilu Benlysta v odmerku 10 mg/kg pri 674

bolnikih s SLE, vključno s 472 bolniki, ki so mu bili izpostavljeni vsaj 52 tednov. Predstavljeni podatki o varnosti pri nekaterih bolnikih vključujejo podatke preko 52. tedna.

Vključeni so tudi podatki iz poročil med obdobjem trženja.

Bolniki so prejemali 10 mg/kg zdravila Benlysta intravensko 1 uro na dneve 0, 14 in 28 ter nato vsakih 28 dni 52 tednov.

Večina bolnikov je za SLE sočasno dobivala tudi eno ali več naslednjih zdravil: kortikosteroide, imunomodulacijska zdravila, antimalarike, nesteroidna protivnetna zdravila.

Neželeni učinki so bili opisani pri 93 % bolnikov, zdravljenih z zdravilom Benlysta, in 92 % bolnikov, ki so prejemali placebo. Najpogosteje zabeleženi neželeni učinki (≥ 10 % bolnikov s SLE, ki so prejemali zdravilo Benlysta in standardno oskrbo, in z deležem, ≥ 1 % večjim kot med prejemniki placeba) so bili navzea, driska in pireksija. Delež bolnikov, ki so zaradi neželenih učinkov prekinili zdravljenje, je bil med prejemniki zdravila Benlysta in med prejemniki placeba 7 %.

Tabelarični seznam neželenih učinkov

Neželeni učinki so navedeni spodaj po organskih sistemih MedDRA in pogostnosti. Uporabljena je naslednja razvrstitev pogostnosti:

zelo pogosti

> 1/10

pogosti

≥1/100 do < 1/10

občasni

≥1/1.000 do < 1/100

redki

≥1/10.000 do <1/1.000

Znotraj posamezne skupine pogostnosti so neželeni učinki navedeni po padajoči resnosti.

Organski sistem

Pogostnost

Neželeni učinek/učinki

 

 

 

Infekcijske in parazitske

zelo pogosti

bakterijske okužbe, npr. bronhitis,

bolezni

 

cistitis

 

 

 

 

pogosti

virusni gastroenteritis, faringitis,

 

 

nazofaringitis

 

 

 

Bolezni krvi in limfatičnega

pogosti

levkopenija

sistema

 

 

Bolezni imunskega sistema

pogosti

preobčutljivostne reakcije*

 

 

 

 

občasni

anafilaktična reakcija, angioedem

 

 

 

 

redki

reakcije pozne, neakutne

 

 

preobčutljivosti

 

 

 

Psihiatrične motnje

pogosti

depresija, nespečnost

 

 

 

Bolezni živčevja

pogosti

migrena

 

 

 

Bolezni prebavil

zelo pogosti

driska, navzea

 

 

 

Bolezni kože in podkožja

občasni

urtikarija, izpuščaj

 

 

 

Bolezni mišično-skeletnega

pogosti

bolečina v okončini

sistema in vezivnega tkiva

 

 

 

 

 

Splošne težave in spremembe

pogosti

z infundiranjem povezane reakcije*,

na mestu aplikacije

 

pireksija

*"Preobčutljivostne reakcije" zajemajo skupino izrazov, vključno z anafilaksijo; takšne reakcije se lahko kažejo s celo vrsto simptomov, med drugim s hipotenzijo, angioedemom, urtikarijo ali drugimi oblikami izpuščaja, srbenjem in dispnejo. "Infuzijske reakcije" zajemajo skupino izrazov; takšne reakcije se lahko kažejo s celo vrsto simptomov, med drugim z bradikardijo, mialgijo, glavobolom, izpuščajem, urtikarijo, pireksijo, hipotenzijo, hipertenzijo, omotico in artralgijo. Zaradi prekrivanj znakov in simptomov preobčutljivostnih in infuzijskih reakcij v vseh primerih ni mogoče razločiti.

Opis izbranih neželenih učinkov

Infuzijske reakcije in preobčutljivost: Incidenca infuzijskih in preobčutljivostnih reakcij, ki so se pojavile med infundiranjem ali isti dan, ko je bolnik prejel infuzijo, je bila 17 % v skupini, ki je prejemala zdravilo

Benlysta, in 15 % v skupini, ki je prejemala placebo; v prvi je bilo treba zdravljenje za stalno prekiniti pri 1 % in v drugi pri 0,3 % bolnikih. Te reakcije so na splošno opažali na dan infundiranja, toda akutne preobčutljivostne reakcije se lahko pojavijo tudi na dan po uporabi. Tveganje je lahko večje pri bolnikih z anamnezo alergij na več zdravil ali izrazite preobčutljivosti.

Okužbe: Celotna incidenca okužb je bila 70 % v skupini, ki je prejemala zdravilo Benlysta, in 67 % v skupini, ki je prejemala placebo. Okužbe, ki so se pojavile pri vsaj 3 % prejemnikov zdravila Benlysta in vsaj 1 % pogosteje kot pri prejemnikih placeba, so bile nazofaringitis, bronhitis, faringitis, cistitis in virusni gastroenteritis. Resne okužbe so se pojavile pri 5 % bolnikov, ki so prejemali zdravilo Benlysta ali placebo.

Okužbe, ki so povzročile prekinitev zdravljenja, so se pojavile pri 0,6 % bolnikov, ki so prejemali zdravilo Benlysta, in pri 1 % bolnikov, ki so prejemali placebo. Pri bolnikih, zdravljenih z zdravilom Benlysta, so bile opisane oportunistične okužbe. Nekatere okužbe so bile hude ali smrtne.

Levkopenija: Incidenca levkopenije kot neželenega učinka je bila v skupini, ki je prejemala zdravilo

Benlysta, 4 % in v skupini, ki je prejemala placebo, 2 %.

Psihiatrične motnje: Nespečnost se je pojavila pri 7 % bolnikov v skupini, ki je prejemala zdravilo Benlysta, in pri 5 % v skupini, ki je prejemala placebo. Depresija je bila opisana pri 5 % bolnikov v skupini, ki je prejemala zdravilo Benlysta, in pri 4 % v skupini, ki je prejemala placebo.

Bolezni prebavil: Debeli bolniki [indeks telesne mase (ITM) > 30 kg/m2], zdravljeni z zdravilom Benlysta, so navajali večje deleže navzee, bruhanja in driske glede na placebo in v primerjavi z bolniki z normalno telesno maso (ITM ≥ 18,5 do ≤ 30 kg/m2). Nobeden od teh neželenih učinkov na prebavila pri debelih bolnikih ni bil resen.

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih po izdaji dovoljenja za promet je pomembno. Omogoča namreč stalno spremljanje razmerja med koristmi in tveganji zdravila. Od zdravstvenih delavcev se zahteva, da poročajo o katerem koli domnevnem neželenem učinku zdravila na nacionalni center za poročanje, ki je naveden v Prilogi V.

4.9Preveliko odmerjanje

Klinične izkušnje s prevelikim odmerjanjem zdravila Benlysta so omejene. Neželeni učinki, o katerih so poročali v povezavi s primeri prevelikega odmerjanja, so bili v skladu s pričakovanimi za belimumab.

Dva odmerka do 20 mg/kg, uporabljena pri ljudeh v intravenski infuziji v presledku 21 dni, nista bila povezana z večjo incidenco neželenih učinkov kot odmerki 1, 4 ali 10 mg/kg.

V primeru naključnega prevelikega odmerjanja je treba bolnike natančno opazovati in jim zagotoviti podporno oskrbo, kot je ustrezno.

5.FARMAKOLOŠKE LASTNOSTI

5.1Farmakodinamične lastnosti

Farmakoterapevtska skupina: zdravila za selektivno zaviranje imunske odzivnosti. Oznaka ATC: L04AA26

Mehanizem delovanja

Zdravilo Benlysta je človeško monoklonsko protitelo IgG1λ, specifično za topno humano B-limfocite stimulirajočo beljakovino (BLyS, ki jo označujejo tudi BAFF in TNFSF13B). Zdravilo Benlysta prepreči vezavo topnega BLyS, ki je dejavnik preživetja celic B, na njegove receptorje na celicah B. Zdravilo

Benlysta se na celice B ne veže neposredno, toda z vezavo na BLyS zavre preživetje celic B, vključno z avtoreaktivnimi celicami B, in zmanjša diferenciacijo celic B v plazmatke, ki izdelujejo imunoglobuline.

Bolniki s SLE in drugimi avtoimunskimi boleznimi imajo večjo koncentracijo BLyS. Koncentracija BLyS v plazmi in aktivnost SLE sta povezani. Relativni prispevek koncentracije BLyS k patofiziologiji SLE ni povsem razjasnjen.

Farmakodinamski učinki

V kliničnih preskušanjih so ugotovili spremembe bioloških označevalcev. Pri bolnikih s hipergamaglobulinemijo so normalizacijo koncentracije IgG do 52. tedna ugotovili pri 49 % prejemnikov zdravila Benlysta in pri 20 % prejemnikov placeba.

Med bolniki s protitelesi anti-dvDNK je do 52. tedna postalo negativnih 16 % bolnikov, zdravljenih z zdravilom Benlysta, in 7 % tistih, ki so prejemali placebo.

Pri bolnikih z nizko koncentracijo komplementa so do 52. tedna ugotovili normalizacijo C3 oz. C4 pri 38 % oz. 44 % bolnikov, ki so prejemali zdravilo Benlysta, in pri 17 % oz. 19 % tistih, ki so prejemali placebo.

Od antifosfolipidnih protiteles so merili samo antikardiolipinska protitelesa. Pri antikardiolipinskih protitelesih IgA so po 52 tednih ugotovili 37 % zmanjšanje (p = 0,0003), za antikardiolipinska protitelesa IgG so po 52 tednih ugotovili 26 % zmanjšanje (p = 0,0324) in za antikardiolipinska protitelesa IgM so ugotovili 25 % zmanjšanje (p = neznačilno, 0,46).

V dolgoročni nekontrolirani podaljšani študiji so med potekajočim zdravljenjem z belimumabom intravensko spremljali spremembe števila celic B (vključno z naivnimi, spominskimi in aktiviranimi celicami B ter plazemskimi celicami) in koncentracij IgG. Po sedmih letih in pol (vključno z 72 tedni v matični študiji) so opažali bistveno in dolgotrajno zmanjšanje števila različnih podskupin celic B, ki je povzročilo 87-odstotno mediano zmanjšanje števila naivnih celic B, 67-odstotno spominskih celic B, 99-odstotno aktiviranih celic B in 92-odstotno mediano zmanjšanje števila plazmatk po več kot 7 letih zdravljenja. Po približno sedmih letih so opazili 28-odstotno mediano znižanje koncentracije IgG; 1,6 % osebam se je koncentracija IgG znižala pod 400 mg/dl. Tekom študije je incidenca poročanih neželenih učinkov ostala enaka ali se je zmanjšala.

Imunogenost

Občutljivost preizkusa za nevtralizacijska protitelesa in nespecifična protitelesa proti zdravilu (ADA – anti-drug antibody) je omejena s prisotnostjo aktivnega zdravila v zbranih vzorcih. Dejansko pojavljanje nevtralizacijskih protiteles in nespecifičnih protiteles proti zdravilu v raziskovani populaciji zato ni znano.

V dveh študijah III. faze so imeli pozitiven izvid stalne prisotnosti protiteles proti belimumabu 4 od 563 (0,7 %) bolnikov v skupini, ki je prejemala 10 mg/kg, in 27 od 559 (4,8 %) bolnikov v skupini, ki je prejemala 1 mg/kg.

Med stalno pozitivnimi preiskovanci v študijah III. faze so se infuzijske reakcije na dan uporabe pojavile pri 1/10 (10 %) prejemnikov placeba, 2/27 (7 %) prejemnikov odmerka 1 mg/kg in 1/4 (25 %) prejemnikov odmerka 10 mg/kg; nobena od teh infuzijskih reakcij ni bila resna in vse so bile blage do zmerne. Malo bolnikov z ADA je navedlo resne/hude neželene učinke. Deleži infuzijskih reakcij med stalno pozitivnimi preiskovanci so bili primerljivi z deleži za ADA negativne bolnike, in sicer 75/552 (14 %) med prejemniki placeba, 78/523 (15 %) med prejemniki odmerka 1 mg/kg in 83/559 (15 %) med prejemniki odmerka 10 mg/kg.

Klinična učinkovitost in varnost

Učinkovitost zdravila Benlysta so ocenili v 2 randomiziranih, dvojno slepih, s placebom kontroliranih študijah pri 1.684 bolnikih s klinično diagnozo SLE po klasifikacijskih merilih American College of Rheumatology. Bolniki so imeli aktiven SLE; to je bilo opredeljeno kot rezultat SELENA-SLEDAI (SELENA = Safety of Estrogens in Systemic Lupus Erythematosus National Assessment, SLEDAI = Systemic

Lupus Erythematosus Disease Activity Index) ≥ 6 in pozitiven izvid testa protijedrnih protiteles (ANA) (titer ANA ≥ 1:80 in/ali pozitiven anti-dvDNK [≥ 30 enot/ml]) ob presejanju. Bolniki so prejemali stabilno shemo zdravljenja SLE s (samimi ali v kombinaciji): kortikosteroidi, antimalariki, nesteroidnimi protivnetnimi zdravili ali drugimi imunosupresivi. Študiji sta bili po načrtu podobni, le da je bila študija BLISS-76 76-

tedenska študija in študija BLISS-52 52-tedenska. V obeh študijah so primarni opazovani dogodek učinkovitosti ocenili po 52 tednih.

Bolniki s hudim aktivnim lupusnim nefritisom in bolniki s hudim aktivnim lupusom osrednjega živčevja so bili izključeni.

Študija BLISS-76 je bila izvedena predvsem v severni Ameriki in zahodni Evropi. Med osnovnimi zdravili so bili kortikosteroidi (76 %, > 7,5 mg/dan 46 %), imunosupresivi (56 %) in antimalariki (63 %).

Študija BLISS-52 je bila izvedena v južni Ameriki, vzhodni Evropi, Aziji in Avstraliji. Med osnovnimi zdravili so bili kortikosteroidi (96 %, > 7,5 mg/dan 69 %), imunosupresivi (42 %) in antimalariki (67 %).

Izhodiščno je imelo 52 % bolnikov zelo aktivno bolezen (rezultat SELENA SLEDAI > 10), 59 % bolnikov je imelo prizadetost mukokutanega, 60 % kostnomišičnega, 16 % hematološkega, 11 % ledvičnega in 9 % žilnega organskega področja (izhodiščno BILAG A ali B).

Primarni opazovani dogodek učinkovitosti je bil sestavljeni dogodek (indeks odziva SLE – SLE Responder Index [SRI]), ki je odziv opredelil kot izpolnitev vsakega od naslednjih meril 52. teden v primerjavi z izhodiščem:

zmanjšanje rezultata SELENA-SLEDAI za ≥ 4 točke in

brez novih točk organskega področja BILAG (British Isles Lupus Assessment Group) A ali 2 novi točki organskega področja BILAG B ter

brez poslabšanja (povečanja za > 0,30 točke) rezultata PGA (Physician's Global Assessment)

Indeks odziva SLE meri izboljšanje aktivnosti SLE brez poslabšanja v kateremkoli organskem sistemu ali bolnikovem splošnem stanju.

Preglednica 1: Delež odziva po 52 tednih

 

BLISS-76

BLISS-52

BLISS-76 in BLISS-52

 

 

 

 

 

 

 

skupaj

 

 

 

Benlysta

 

Benlysta

 

 

Benlysta

Odziv

Placebo*

 

10 mg/kg*

Placebo*

10 mg/kg*

Placebo*

 

10 mg/kg*

(n = 275)

 

(n = 273)

(n = 287)

(n = 290)

(n = 562)

 

(n = 563)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Indeks odziva

33,8 %

 

43,2 %

43,6 %

57,6 %

38,8 %

 

50,6 %

SLE

 

 

(p = 0,021)

 

(p = 0,0006)

 

 

(p < 0,0001)

Opažena

 

 

9,4 %

 

14,0 %

 

 

11,8 %

razlika v prim.

 

 

 

 

 

 

 

 

s placebom

 

 

 

 

 

 

 

 

Razmerje

 

 

1,52

 

1,83 (1,30;

 

 

1,68

obetov (95 %

 

 

(1,07; 2,15)

 

2,59)

 

 

(1,32; 2,15)

IZ) v prim. s

 

 

 

 

 

 

 

 

placebom

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Elementi indeksa

odziva SLE

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Odstotek

35,6 %

 

46,9 %

46,0 %

58,3 %

40,9 %

52,8 %

bolnikov z

 

 

(p = 0,006)

 

(p = 0,0024)

 

 

(p < 0,0001)

zmanjšanjem

 

 

 

 

 

 

 

 

SELENA-

 

 

 

 

 

 

 

 

SLEDAI 4

 

 

 

 

 

 

 

 

Odstotek

65,1 %

 

69,2 %

73,2 %

81,4 %

69,2 %

75,5 %

bolnikov brez

 

 

(p = 0,32)

 

(p = 0,018)

 

 

(p = 0,019)

poslabšanja

 

 

 

 

 

 

 

 

indeksa

 

 

 

 

 

 

 

 

BILAG

 

 

 

 

 

 

 

 

Odstotek

62,9 %

 

69,2 %

69,3 %

79,7 %

66,2 %

74,6 %

bolnikov brez

 

 

(p = 0,13)

 

(p = 0,0048)

 

 

(p = 0,0017)

poslabšanja po

 

 

 

 

 

 

 

 

PGA

 

 

 

 

 

 

 

 

* in standardno zdravljenje/standardna oskrba

V kumulativni analizi obeh študij je bil odstotek bolnikov, ki so izhodiščno prejemali > 7,5 mg/dan prednizona (ali enakovredno) in se jim je povprečni odmerek kortikosteroida v obdobju od 40. do 52. tedna zmanjšal za vsaj 25 % na odmerek, enakovreden ≤7,5 mg/dan prednizona, 17,9 % med prejemniki zdravila Benlysta in 12,3 % med prejemniki placeba (p = 0,0451).

Poslabšanja SLE so bila opredeljena z modificiranim indeksom poslabšanja SLE SELENA SLEDAI.

Mediani čas do prvega poslabšanja je bil v kumulativni skupini prejemnikov belimumaba daljši kot med prejemniki placeba (110 dni v primerjavi s 84 dnevi, razmerje tveganj = 0,84, p = 0,012). Huda poslabšanja so med 52 tedni opazovanja ugotovili pri 15,6 % skupine, ki je prejemala zdravilo Benlysta, in pri 23,7 % skupine, ki je prejemala placebo (opažena terapevtska razlika = -8,1 %, razmerje tveganj = 0,64, p = 0,0011).

V kumulativni analizi so pri zdravilu Benlysta v primerjavi s placebom ugotovili izboljšanje utrujenosti, merjene z lestvico FACIT-Fatigue. Povprečna sprememba rezultata od izhodišča do 52. tedna je bila z zdravilom Benlysta značilno večja kot s placebom (4,70 v primerjavi z 2,46, p = 0,0006).

Univariatna in multivariatna analiza primarnega opazovanega dogodka v vnaprej opredeljenih podskupinah je pokazala največjo opaženo korist pri bolnikih z večjo aktivnostjo bolezni, vključno z bolniki, ki so imeli

rezultat SELENA SLEDAI ≥ 10, bolnikih, ki so za obvladovanje bolezni potrebovali steroide, in bolnikih z nizko koncentracijo komplementa.

Post hoc analiza je pokazala zelo odzivne podskupine, npr. bolnike z izhodiščno nizkim komplementom in pozitivnim anti-dvDNK, glejte preglednico 2. 64,5 % teh bolnikov je imelo izhodiščno rezultat SELENA SLEDAI ≥ 10.

Preglednica 2: Bolniki z izhodiščno nizkim komplementom in pozitivnim anti-dvDNK

Podskupina

Pozitiven anti-dvDNK IN nizek komplement

 

 

 

BLISS-76 in BLISS-52 skupaj

Placebo

Benlysta

 

(n = 287)

10 mg/kg

 

 

(n = 305)

Delež odziva po SRI po 52 tednih (%)

31,7

51,5 (p < 0,0001)

Opažena terapevtska razlika v prim. s

 

19,8

placebom (%)

 

 

Delež odziva po SRI (izključujoč spremembe

28,9

46,2 (p < 0,0001)

komplementa in anti-dvDNK) po 52 tednih

 

 

(%)

 

17,3

Opažena terapevtska razlika v prim. s

 

 

 

placebom (%)

 

 

Huda poslabšanja v 52 tednih

 

 

Bolniki, ki se jim je pojavilo poslabšanje (%)

29,6

19,0

Opažena terapevtska razlika v prim. s

 

10,6

placebpm (%)

 

0,61 (0,44; 0,85)

Čas do hudega poslabšanja [razmerje tveganj

 

(p = 0,0038)

(95 % IZ)]

 

 

Znižanje prednizona za ≥ 25 % od izhodišča na

(n = 173)

(n = 195)

≤ 7,5 mg/dan v tednih od 40. do 52.* (%)

12,1

18,5 (p = 0,0964)

Opažena terapevtska razlika v prim. s

 

6,3

placebom (%)

 

 

Izboljšanje rezultata FACIT-fatigue od

1,99

4,21 (p = 0,0048)

izhodišča do 52. tedna (povprečje)

 

 

Opažena terapevtska razlika v prim. s

 

2,21

placebom (povprečna razlika)

 

 

 

 

 

Samo študija BLISS-76

Placebo

Benlysta

 

(n = 131)

10 mg/kg

 

 

(n = 134)

Delež odziva po SRI po 76 tednih ( %)

27,5

39,6 (p = 0,0160)

Opažena terapevtska razlika v prim. s

 

12,1

placebom (%)

 

 

* Med bolniki z izhodiščnim odmerkom prednizona > 7,5 mg/dan Starost in rasa

V kontrolirana klinična preskušanja je bilo vključenih premalo bolnikov, starejših od 65 let in premalo bolnikov črncev/Afroameričanov, da bi bilo mogoče smiselno sklepati o vplivu starosti in rase na klinične izide.

Pediatrična populacija

Evropska agencija za zdravila (EMA) je začasno odložila obvezo za predložitev rezultatov študij z zdravilom Benlysta za vse skupine pediatrične populacije za SLE (za podatke o uporabi pri pediatrični populaciji glejte poglavje 4.2).

5.2Farmakokinetične lastnosti

Spodaj navedeni farmakokinetični parametri temeljijo na populacijski oceni parametrov pri 563 bolnikih, ki so prejemali 10 mg/kg zdravila Benlysta v dveh študijah III. faze.

Absorpcija

Zdravilo Benlysta se uporablja v intravenski infuziji. Največjo koncentracijo belimumaba v serumu so praviloma ugotovili na koncu infundiranja ali kmalu po koncu infundiranja. Največja koncentracija v serumu je bila 313 µg/ml (razpon: 173-573 µg/ml) na podlagi simulacije poteka koncentracije skozi čas z uporabo tipičnih vrednosti parametrov populacijskega farmakokinetičnega modela.

Porazdelitev

Belimumab se porazdeli v tkiva s skupnim volumnom porazdelitve 5,29 litra.

Biotransformacija

Belimumab je beljakovina in pričakovana pot njegove presnove je razgradnja v majhne peptide in posamezne aminokisline s široko porazdeljenimi proteolitičnimi encimi. Klasičnih študij presnove niso izvedli.

Izločanje

Koncentracija belimumab v serumu se je zmanjševala bieksponentno, z razpolovnim časom porazdelitve 1,75 dneva in končnim razpolovnim časom 19,4 dneva. Sistemski očistek je bil 215 ml/dan (razpon: 69-622 ml/dan).

Posebne skupine bolnikov

Pediatrična populacija: Farmakokinetičnih podatkov za pediatrične bolnike ni.

Starejši bolniki (stari 65 let ali več): Zdravilo Benlysta so raziskali pri majhnem številu starejših bolnikov. Znotraj celotne intravenske raziskovane populacije s SLE starost v populacijski farmakokinetični analizi ni vplivala na izpostavljenost belimumabu. Toda glede na majhno število preiskovancev, starih 65 let ali več, vpliva starosti ni mogoče dokončno izključiti.

Okvara ledvic: Specifičnih študij za ugotavljanje vplivov okvare ledvic na farmakokinetiko zdravila Benlysta niso izvedli. Med kliničnim razvojem so zdravilo Benlysta raziskali pri bolnikih s SLE in okvaro

ledvic (261 preiskovancev z zmerno okvaro ledvic, očistek kreatinina ≥ 30 in < 60 ml/min, 14 preiskovancev

s hudo okvaro ledvic, očistek kreatinina ≥ 15 in < 30 ml/min). Zmanjšanje sistemskega očistka, ocenjeno s populacijskim farmakokinetičnim modeliranjem za bolnike na srednji točki kategorije okvare ledvic glede na bolnike z medianim očistkom kreatinina v farmakokinetični populaciji (79,9 ml/min), je bilo 1,4 % pri blagi (75 ml/min), 11,7 % pri zmerni (45 ml/min) in 24,0 % pri hudi (22,5 ml/min) okvari ledvic. Proteinurija

(> 2 g/dan) je očistek belimumaba povečala, zmanjšanje očistka kreatinina pa ga je zmanjšalo, toda ta učinka sta bila znotraj pričakovanega razpona variabilnosti. Zato bolnikom z okvaro ledvic odmerka ni treba prilagoditi.

Okvara jeter: Specifičnih študij za ugotavljanje vplivov okvare jeter na farmakokinetiko belimumaba niso izvedli. Molekule IgG1, kakršna je belimumab, se razgradijo s široko porazdeljenimi proteolitičnimi encimi, ki niso omejeni na jetrno tkivo, in ni verjetno, da bi spremembe delovanja jeter vplivale na odstranjevanje belimumaba.

Telesna masa/ITM:

Telesni masi prilagojeno odmerjanje belimumaba povzroči manjšo izpostavljenost oseb s premajhno telesno maso (ITM < 18,5) in večjo izpostavljenost debelih oseb (ITM > 30). Od ITM odvisne spremembe izpostavljenosti niso povzročile ustreznih sprememb učinkovitosti. Večja izpostavljenost debelih oseb, ki so prejemale 10 mg/kg belimumaba, ni povzročila celotnega povečanja deležev neželenih učinkov ali resnih neželenih učinkov v primerjavi z debelimi osebami, ki so prejemale placebo. Vendar pa so pri debelih bolnikih ugotovili velike deleže navzee, bruhanja in driske. Nobeden od teh neželenih učinkov na prebavila pri debelih bolnikih ni bil resen.

Bolnikom s premajhno telesno maso in debelim bolnikom odmerka ni treba prilagoditi.

5.3Predklinični podatki o varnosti

Predklinični podatki na osnovi študiji toksičnosti ponavljajočih se odmerkov in vpliva na sposobnost razmnoževanja ne kažejo posebnega tveganja za človeka.

Intravenska in subkutana uporaba je pri opicah povzročila pričakovano zmanjšanje števila celic B v periferni krvi in limfatičnem tkivu, brez s tem povezanih toksikoloških izsledkov.

Študije vpliva na sposobnost razmnoževanja so izvedli pri nosečih opicah cynomolgus, ki so prejemale belimumab v odmerku 150 mg/kg v intravenski infuziji (približno 9-kratnik predvidene največje klinične izpostavljenosti pri človeku) na 2 tedna do 21 tednov. Zdravljenje z zdravilom Benlysta ni bilo povezano s posrednimi ali neposrednimi škodljivimi vplivi, kar zadeva toksičnost za samice matere, razvojno toksičnost ali teratogenost. Z zdravljenjem povezani izsledki so bili omejeni na pričakovana reverzibilno zmanjšanje števila celic B pri samicah-materah in mladičih ter reverzibilno znižanje IgM pri opičjih mladičih. Število celic B se je po prenehanju zdravljenja z belimumabom popravilo v obdobju do približno 1 leta postpartalno pri odraslih opicah in do 3 mesecev življenja pri opičjih mladičih; Koncentracija IgM pri dojenčkih, in utero izpostavljenih belimumabu, se je popravila do 6. meseca starosti.

Vplive na plodnost opičjih samcev in samic so ocenili v 6-mesečnih toksikoloških študijah ponavljajočih se odmerkov belimumaba v odmerkih do in vključno s 50 mg/kg. Na reproduktivnih organih spolno zrelih samcev in samic niso ugotovili z zdravljenjem povezanih sprememb. Neformalna ocena menstruacijskih ciklusov pri samicah ni pokazala z belimumabom povezanih sprememb.

Ker je belimumab monoklonsko protitelo, študij genotoksičnosti niso izvedli. Študij kancerogenosti in študij plodnosti (samcev ali samic) niso izvedli.

6.FARMACEVTSKI PODATKI

6.1Seznam pomožnih snovi

citronska kislina, monohidrat (E330) natrijev citrat (E331)

saharoza polisorbat 80

6.2Inkompatibilnosti

Belimumab ni kompatibilen s 5 % glukozo.

Zdravila se ne sme mešati z drugimi zdravili razen s tistimi, ki so navedena v poglavju 6.6.

6.3Rok uporabnosti

Neodprte viale 5 let

Pripravljena raztopina

Po rekonstituciji z vodo za injekcije je treba pripravljeno raztopino – če ni uporabljena takoj – zaščititi pred neposredno sončno svetlobo in shraniti v hladilniku pri temperaturi od 2 do 8 °C.

Pripravljena in razredčena raztopina za infundiranje

Raztopina zdravila Benlysta, razredčena z 0,9 % (9 mg/ml) raztopino natrijevega klorida, 4,5 mg/ml

(0,45 %) raztopino natrijevega klorida ali raztopino Ringerjevega laktata za injiciranje, je lahko shranjena pri temperaturi od 2 °C do 8 °C ali pri sobni temperaturi (15–25 °C).

Celotni čas od rekonstitucije zdravila Benlysta do konca infundiranja ne sme preseči 8 ur.

6.4Posebna navodila za shranjevanje

Shranjujte v hladilniku (2–8 °C).

Ne zamrzujte.

Shranjujte v originalni ovojnini za zagotovitev zaščite pred svetlobo.

Za pogoje shranjevanja po pripravi in redčenju zdravila glejte poglavje 6.3.

6.5Vrsta ovojnine in vsebina

Benlysta 120 mg prašek za koncentrat za raztopino za infundiranje

Steklena viala iz stekla tipa I (5 ml), zaprta z zamaškom iz silikonizirane klorobutilne gume in aluminijsko snemno zaporo, ki vsebuje 120 mg praška.

Velikost pakiranja: 1 viala

Benlysta 400 mg prašek za koncentrat za raztopino za infundiranje

Steklena viala iz stekla tipa I (20 ml), zaprta z zamaškom iz silikonizirane klorobutilne gume in aluminijsko snemno zaporo, ki vsebuje 400 mg praška.

Velikost pakiranja: 1 viala

6.6Posebni varnostni ukrepi za odstranjevanje in ravnanje z zdravilom

Priprava 120 mg raztopine za infundiranje

Rekonstitucija

Rekonstitucija in redčenje morata biti opravljena v aseptičnih pogojih.

Vialo pustite 10-15 minut, da se ogreje na sobno temperaturo (15–25°C).

Za prebadanje zamaška viale za rekonstitucijo in redčenje se priporoča uporaba injekcijske igle, velikosti 21- 25 G.

120-mg vialo belimumaba za enkratno uporabo pripravite z 1,5 ml vode za injekcije, da nastane končna koncentracija belimumaba 80 mg/ml.

Curek vode za injekcije usmerite v steno viale, da bo čim manj penjenja. Vialo nežno vrtite 60 sekund. Med pripravo vialo pustite na sobni temperaturi (15–25 °C) in jo vsakih 5 minut za 60 sekund nežno vrtite, dokler se prašek ne raztopi. Ne pretresajte! Rekonstitucija je praviloma dokončana v 10 do 15 minutah po dodatku vode, vendar lahko traja do 30 minut.

Pripravljeno raztopino zaščitite pred sončno svetlobo.

Če za pripravo zdravila Benlysta uporabljate mehanično napravo za pripravo, njena hitrost ne sme preseči

500 obratov na minuto, viale pa ne smete vrteti več kot 30 minut.

Ko je rekonstitucija končana, mora biti raztopina opalescentna, brezbarvna do bledorumena in brez delcev. Majhni zračni mehurčki pa so pričakovani in sprejemljivi.

Po rekonstituciji je mogoče iz ene viale potegniti volumen 1,5 ml (to ustreza 120 mg belimumaba).

Redčenje

Pripravljeno zdravilo je treba razredčiti do 250 ml z 0,9 % (9 mg/ml) raztopino natrijevega klorida,

4,5 mg/ml (0,45 %) raztopino natrijevega klorida ali raztopino Ringerjevega laktata za injiciranje.

5 % intravenske raztopine glukoze niso kompatibilne z zdravilom Benlysta in se jih ne sme uporabljati.

Iz 250-ml vrečke ali steklenice 0,9 % (9 mg/ml) raztopine natrijevega klorida, 4,5 mg/ml (0,45 %) raztopine natrijevega klorida ali raztopine Ringerjevega laktata za injiciranje izvlecite in zavrzite količino, ki je enaka količini pripravljene raztopine zdravila Benlysta, potrebni za bolnikov odmerek. Potem dodajte potrebno količino pripravljene raztopine zdravila Benlysta v infuzijsko vrečko ali steklenico. Nežno obračajte vrečko ali steklenico, da boste premešali raztopino. Vso neporabljeno raztopino v vialah je treba zavreči.

Raztopino zdravila Benlysta morate pred uporabo pregledati in se prepričati, da ne vsebuje delcev in da ni obarvana. Če opazite kakšne delce ali obarvanje, morate raztopino zavreči.

Celotni čas od priprave zdravila Benlysta do konca infundiranja ne sme preseči 8 ur.

Priprava 400 mg raztopine za infundiranje

Rekonstitucija

Rekonstitucija in redčenje morata biti opravljena v aseptičnih pogojih.

Vialo pustite 10-15 minut, da se ogreje na sobno temperaturo (15–25°C).

Za prebadanje zamaška viale za rekonstitucijo in redčenje se priporoča uporaba injekcijske igle, velikosti 21- 25 G.

400-mg vialo belimumaba za enkratno uporabo pripravite z 4,8 ml vode za injekcije, da nastane končna koncentracija belimumaba 80 mg/ml.

Curek vode za injekcije usmerite v steno viale, da bo čim manj penjenja. Vialo nežno vrtite 60 sekund. Med pripravo vialo pustite na sobni temperaturi (15–25 °C) in jo vsakih 5 minut za 60 sekund nežno vrtite, dokler se prašek ne raztopi. Ne pretresajte! Rekonstitucija je praviloma dokončana v 10 do 15 minutah po dodatku vode, vendar lahko traja do 30 minut.

Pripravljeno raztopino zaščitite pred sončno svetlobo.

Če za pripravo zdravila Benlysta uporabljate mehanično napravo za pripravo, njena hitrost ne sme preseči 500 obratov na minuto, viale pa ne smete vrteti več kot 30 minut.

Ko je rekonstitucija končana, mora biti raztopina opalescentna, brezbarvna do bledorumena in brez delcev. Majhni zračni mehurčki pa so pričakovani in sprejemljivi.

Po rekonstituciji je mogoče iz ene viale potegniti volumen 5 ml (to ustreza 400 mg belimumaba).

Redčenje

Pripravljeno zdravilo je treba razredčiti do 250 ml z 0,9 % (9 mg/ml) raztopino natrijevega klorida,

4,5 mg/ml (0,45 %) raztopino natrijevega klorida ali raztopino Ringerjevega laktata za injiciranje.

5 % intravenske raztopine glukoze niso kompatibilne z zdravilom Benlysta in se jih ne sme uporabljati.

Iz 250-ml vrečke ali steklenice 0,9 % (9 mg/ml) raztopine natrijevega klorida, 4,5 mg/ml (0,45 %) raztopine natrijevega klorida ali raztopine Ringerjevega laktata za injiciranje izvlecite in zavrzite količino, ki je enaka količini pripravljene raztopine zdravila Benlysta, potrebni za bolnikov odmerek. Potem dodajte potrebno količino pripravljene raztopine zdravila Benlysta v infuzijsko vrečko ali steklenico. Nežno obračajte vrečko ali steklenico, da boste premešali raztopino. Vso neporabljeno raztopino v vialah je treba zavreči.

Raztopino zdravila Benlysta morate pred uporabo pregledati in se prepričati, da ne vsebuje delcev in da ni obarvana. Če opazite kakšne delce ali obarvanje, morate raztopino zavreči.

Celotni čas od priprave zdravila Benlysta do konca infundiranja ne sme preseči 8 ur.

Način uporabe

Zdravilo Benlysta je treba infundirati 1 uro.

Zdravila Benlysta se ne sme infundirati sočasno po isti intravenski liniji z drugimi zdravili. Študij fizikalne ali biokemične kompatibilnosti za oceno soapliciranja zdravila Benlysta z drugimi zdravili niso izvedli.

Med zdravilom Benlysta in polivinilkloridnimi ali poliolefinskimi vrečkami niso ugotovili nekompatibilnosti.

Odstranjevanje

Neuporabljeno zdravilo ali odpadni material zavrzite v skladu z lokalnimi predpisi.

7.IMETNIK DOVOLJENJA ZA PROMET Z ZDRAVILOM

Glaxo Group Limited

980 Great West Road

Brentford

Middlesex TW8 9GS

Velika Britanija

8.ŠTEVILKA (ŠTEVILKE) DOVOLJENJA (DOVOLJENJ) ZA PROMET Z ZDRAVILOM

EU/1/11/700/001

EU/1/11/700/002

9.DATUM PRIDOBITVE/PODALJŠANJA DOVOLJENJA ZA PROMET Z ZDRAVILOM

Datum prve odobritve: 13. julij 2011

Datum zadnjega podaljšanja: 18. Februar 2016

10.DATUM ZA DNJE REVIZIJE BESEDILA

Podrobne informacije o zdravilu so objavljene na spletni strani Evropske agencije za zdravila http://www.ema.europa.eu

Komentarji

A B C D E F G H I J K L M N O P Q R S T U V W X Y Z
  • Pomoč
  • Get it on Google Play
  • O
  • Info on site by:

  • Presented by RXed.eu

  • 27558

    seznam zdravil na recept