Slovenian
A B C D E F G H I J K L M N O P Q R S T U V W X Y Z

Ceplene (histamine dihydrochloride) – Povzetek glavnih značilnosti zdravila - L03AX14

Updated on site: 05-Oct-2017

Ime zdravilaCeplene
ATC kodaL03AX14
Substancahistamine dihydrochloride
ProizvajalecMeda AB

Za to zdravilo se izvaja dodatno spremljanje varnosti. Tako bodo hitreje na voljo nove informacije o njegovi varnosti. Zdravstvene delavce naprošamo, da poročajo o katerem koli domnevnem neželenem učinku zdravila. Glejte poglavje 4.8, kako poročati o neželenih učinkih.

1.IME ZDRAVILA

Ceplene 0,5 mg/0,5 mL raztopina za injiciranje

2.KAKOVOSTNA IN KOLIČINSKA SESTAVA

Ena viala z 0,5 mL raztopine vsebuje 0,5 mg histaminijevega diklorida.

Za celoten seznam pomožnih snovi glejte poglavje 6.1.

3.FARMACEVTSKA OBLIKA

Raztopina za injiciranje.

Bistra, brezbarvna vodna raztopina.

4.KLINIČNI PODATKI

4.1Terapevtske indikacije

Vzdrževalno zdravljenje z zdravilom Ceplene je indicirano pri odraslih bolnikih z akutno mieloično levkemijo (AML) ob prvi remisiji, ob sočasnem zdravljenju z interlevkinom-2 (IL-2). Učinkovitost zdravila Ceplene ni bila popolnoma dokazana pri bolnikih, starejših od 60 let.

4.2Odmerjanje in način uporabe

Vzdrževalno zdravljenje z zdravilom Ceplene je namenjeno uporabi po zaključku utrditvene terapije pri bolnikih, sočasno zdravljenih z IL-2 pod nadzorom zdravnika z izkušnjami na področju zdravljenja akutne mieloične levkemije.

Odmerjanje

Navodila za odmerjanje zdravila Ceplene v kombinaciji z IL-2 so navedena v nadaljevanju tega poglavja.

Interlevkin-2 (IL-2)

IL-2 se daje dvakrat na dan v obliki subkutane injekcije 1 do 3 minute pred uporabo zdravila Ceplene. Vsak odmerek IL-2 je 16.400 i.e./kg (1 µg/kg).

Interlevkin-2 (IL-2) je komercialno dostopen kot rekombinantni IL-2; aldeslevkin. Spodaj opisana navodila za odmerjanje in shranjevanje so specifična za aldeslevkin.

Navodila za odmerjanje IL-2 (aldeslevkin)

IL-2 (aldeslevkin) farmacevt v aseptičnih pogojih rekonstituira, razredči in odmeri v polipropilenske tuberkulinske brizge s pokrovčkom glede na telesno maso posameznega bolnika (glejte tabelo odmerjanja aldeslevkina, spodaj) v priporočenem odmerku 16.400 i.e./kg telesne mase (1 µg/kg).

Bolniku se lahko izda prednapolnjene tuberkulinske brizge z zamaškom za samoinjiciranje za obdobje največ dveh tednov. Hkrati z brizgami mora bolnik prejeti tudi navodila, da je treba brizge do uporabe hraniti v hladilniku pri temperaturi 2°C – 8°C.

Kemična stabilnost in sterilnost razredčenega aldeslevkina (odmerjenega v polipropilenske tuberkulinske brizge z zamaškom) sta bili v študijah dokazani za tri tedne, če je bilo redčenje opravljeno v kontroliranih, aseptičnih pogojih in aldeslevkin shranjen v hladilniku pri temperaturi 2°C – 8°C.

OPOMBA: Odmerjanje aldeslevkina se mora izvajati v kontroliranih aseptičnih pogojih.

Odmerjanje razredčenega IL-2 (aldeslevkin) za posameznega bolnika

Razredčeni IL-2 (aldeslevkin) aseptično izvlecite v sterilne polipropilenske tuberkulinske brizge s pokrovčkom, za vsakega bolnika v odmerku 1 µg/kg telesne mase, z najmanjšim standardnim odmernim volumnom 0,25 mL (50 µg) in največjim odmerkom 0,5 mL (100 µg). Odmerni volumni, glede na telesno maso bolnika, so navedeni v Preglednici 1 spodaj. V tej preglednici je naveden tudi volumen, potreben v primeru, ko je predpisano 20-odstotno zmanjšanje odmerka.

Preglednica 1: Tabela odmerjanja za IL-2 (aldeslevkin)

 

 

Volumen

20-odstotno

Telesna masa

Standardni

zmanjšanje odmerka

injiciranja*

bolnika (kg)

odmerek (µg)

volumen injiciranja

(mL)

 

 

(mL)**

 

 

 

 

 

 

 

≤50

0,25

0,20

 

 

 

 

>50 do ≤60

0,30

0,25

 

 

 

 

>60 do ≤70

0,35

0,30

 

 

 

 

>70 do ≤80

0,40

0,30

 

 

 

 

>80 do ≤90

0,45

0,35

 

 

 

 

>90 do ≤100

0,50

0,40

 

 

 

 

>100

0,50

0,40

 

 

 

 

*Volumen injiciranja, zaokrožen na najbližjih 0,05 mL

**Volumni injiciranja, ki temeljijo na 20-odstotnem zmanjšanju odmerka, so zaokroženi, zato dejanska znižanja odmerka nihajo od 15–25 %.

Zdravilo Ceplene

0,5 mL raztopine zadostuje za enkraten odmerek (glejte poglavje 6.6).

Zdravilo Ceplene se daje 1 do 3 minute po vsaki injekciji IL-2. Vsak 0,5 mL odmerek zdravila

Ceplene se injicira počasi, in sicer v 5-15 minutah.

Cikli zdravljenja

Zdravili Ceplene in IL-2 se uporabljata v 10 ciklih zdravljenja: vsak cikel predstavlja 21-dnevno obdobje zdravljenja (3 tedni), temu pa sledi obdobje treh ali šestih tednov brez zdravljenja.

Cikli 1–3 so sestavljeni iz 3 tednov zdravljenja, čemur sledi 3 tedensko obdobje brez zdravljenja. Cikli 4–10 so sestavljeni iz 3 tednov zdravljenja, čemur sledi 6 tedensko obdobje brez zdravljenja.

Priporočen režim odmerjanja je predstavljen v preglednicah 2 in 3.

Prelednica 2: Za cikle zdravljenja 1–3 z zdravilom Ceplene in IL-2.

Številka tedna (t)*

Zdravljenje*

Cikel 1

Cikel 2

Cikel 3

 

t. 1 do t. 3

t. 7 do t. 9

t. 13 do t. 15

IL-2 16.400 i.e/kg, čemur sledi 0,5 mL zdravila

(dnevi 1–21)

(dnevi 1–21)

(dnevi 1–21)

Ceplene. Dvakrat na dan.

t. 4 do t. 6

t. 10 do t. 12

t. 16 do t. 18

Obdobje brez zdravljenja (3 tedni)

* glejte prilagajanje odmerkov za pogoje glede prilagajanja odmerkov in časovnega razporeda odmerjanja

Preglednica 3: Za zdravljenje z zdravilom Ceplene in IL-2 v ciklih 4–10 velja enako, kot je navedeno v zgornji preglednici 1, z izjemo števila ciklov in trajanja obdobja brez zdravljenja.

 

 

Številka tedna (t)*

 

 

Zdravljenje*

 

 

 

Cikli

 

 

 

 

 

t. 19

t. 28

t. 37

t. 46

t. 55

t. 64

t. 73

IL-2 16.400 i.e/kg, čemur sledi 0,5 mL

do

do

do

do

do

do

do zdravila Ceplene. Dvakrat na dan.

t. 21

t. 30

t. 39

t. 48

t. 57

t. 66

t. 75

 

t. 22

t. 31

t. 40

t. 49

t. 58

t. 67

t. 76

Obdobje brez zdravljenja (6 tednov)

do

do

do t.

do

do

do

do

 

t. 27

t. 36

t. 54

t. 63

t. 72

t. 81

 

* glejte prilagajanje odmerkov za pogoje glede prilagajanja odmerkov in časovnega razporeda odmerjanja

Prilagajanje odmerkov

Bolnike je treba opazovati zaradi pričakovanih simptomatskih neželenih učinkov in laboratorijskih sprememb, povezanih s tem zdravljenjem. Odmerke zdravila Ceplene in IL-2 po potrebi prilagodite toleranci na zdravljenje vsakega posameznega bolnika. Priporočeno je, da se vprašanje prilagajanja odmerkov razreši na začetku zdravljenja. Zmanjšanje odmerkov je lahko začasno ali trajno.

V primeru pojava toksičnih dogodkov zaradi uporabe zdravila Ceplene (kot je na primer hipotenzija, glavobol) se lahko čas trajanja injiciranja zdravila podaljša od 5 minut na največ 15 minut.

Za bolnike, pri katerih se pojavlja 1. stopnja toksičnih dogodkov

Z izjemo 1. stopnje nevrološke toksičnosti in 1. stopnje generaliziranega toksičnega dermatitisa se prilagajanja odmerkov ne priporoča. Za priporočila glede določanja odmerkov pri 1. stopnji toksičnih dogodkov glejte ustrezne razdelke, navedene v nadaljevanju:

Za bolnike, pri katerih se pojavlja 1.–4. stopnja nevrološke toksičnosti

-pri 1. do 3. stopnji toksičnosti je treba zdravljenje prekiniti, dokler ni dosežena stopnja 0 toksičnosti. Zdravljenje nato nadaljujte z 20-odstotno zmanjšanim odmerkom tako zdravila Ceplene kot IL-2;

-pri 4. stopnji toksičnosti je treba premisliti o prekinitvi zdravljenja.

Za bolnike, pri katerih se pojavlja 1.–4. stopnja generaliziranega toksičnega dermatitisa

-pri 1. stopnji toksičnosti je treba zdravljenje prekiniti za 48 ur ali dokler simptomi ne izginejo. Nato z zdravljenjem nadaljujte z nespremenjenim odmerkom zdravila Ceplene, odmerek IL-2 pa zmanjšajte za 20 odstotkov;

-pri 2. stopnji toksičnosti odmerek IL-2 zmanjšajte za 50 % in ponovno povečajte na poln odmerek le v primeru, če se simptomi ne pojavijo ponovno. Med dajanjem IL-2 in zdravila Ceplene naj preteče vsaj 60 minut. Takšen način dajanja vzdržujte celoten čas zdravljenja;

-pri 3. in 4. stopnji toksičnosti zdravljenje prekinite, dokler dogodki ne izzvenijo. Zdravljenje nadaljujte le po natančni preučitvi razmerja med tveganjem in koristjo za bolnika.

Za bolnike, pri katerih se pojavlja 2. stopnja toksičnosti (vključno s srčno, ledvično, jetrno toksičnostjo)

-zdravljenje je treba prekiniti, dokler se dogodki ne povrnejo na 1. stopnjo,

-čas injiciranja odmerka zdravila Ceplene podaljšajte na največ 15 minut,

-pri srčni, jetrni ali ledvični toksičnosti odmerka tako zdravila Ceplene kot IL-2 zmanjšajte za 20 %.

Za bolnike, pri katerih se pojavlja 3. in 4. stopnja toksičnosti (vključno s hipotenzijo, aritmijo)

-zdravljenje je treba prekiniti, dokler dogodki ne izzvenijo. Za razrešitev dogodkov 3. in 4. stopnje toksičnosti lahko preučite možnost odložitve največ enega cikla zdravljenja.

Pri trdovratni hipotenziji, glavobolu, aritmiji, srčni, jetrni in ledvični toksičnosti

-čas injiciranja odmerka zdravila Ceplene podaljšajte na največ 15 minut;

-količini odmerkov tako zdravila Ceplene kot IL-2 zmanjšajte za 20 %.

Povišana telesna temperatura

-zdravljenje z IL-2 prekinite za 24 ur, nato pa ponovno pričnite z 20-odstotno zmanjšanim odmerkom.

Nenormalno število belih krvnih telesc

-odmerek IL-2 lahko za preostali čas zdravljenja zmanjšate za 20 %, če pa se nenormalno

število belih krvnih telesc med naslednjim ciklom zdravljenja ponovno pojavi, je priporočeno trajno zmanjšanje odmerka IL-2.

Lokaliziran toksični dermatitis

-zdravljenje prekinite, dokler simptomi ne izginejo. Zdravljenje lahko nadaljujete z dajanjem polnega odmerka zdravila Ceplene in 50 % odmerka IL-2.

Posebna populacija

Ledvična okvara

Bolniki z ledvično okvaro so lahko bolj občutljivi na zniževanje krvnega tlaka, ki ga povzroči zdravilo Ceplene. Čeprav stopnja ledvične okvare nima nobenih očitnih učinkov na farmakokinetiko zdravila Ceplene, je pri predpisovanju zdravila bolnikom s hudo ledvično okvaro potrebna previdnost. Kljub temu pa pri bolnikih z ledvično okvaro ponavadi ni treba zmanjševati odmerkov.

Okvare jeter

Pri bolnikih z zmernimi do hudimi jetrnimi okvarami je treba zdravilo Ceplene uporabljati previdno (glejte poglavje 5.2). Plazemske ravni zdravila Ceplene so višje pri bolnikih z zmernimi in hudimi jetrnimi okvarami, pri teh skupinah bolnikov pa je tudi večja verjetnost pojava tahikardije in nižjega krvnega tlaka po aplikaciji zdravila Ceplene kot pri bolnikih z normalnim ali le nekoliko slabšim delovanjem jeter. Plazemska raven zdravila ne nakazuje neželenih učinkov, učinki pa tudi niso v tesni povezavi z izpostavljenostjo zdravilu. Pri bolnikih z jetrno okvaro ponavadi ni treba zmanjšati odmerka zdravila Ceplene, kljub temu pa se priporoča previdnost.

Pediatrična populacija

Varnost in učinkovitost zdravila Ceplene pri otrocih, mlajših od 18 let, še nista bili dokazani. Podatkov ni na voljo.

Način uporabe

Zdravilo Ceplene je samo za subkutano uporabo.

Eno do tri minute po subkutanem injiciranju IL-2 apliciramo zdravilo Ceplene v obliki počasne subkutane injekcije. Hitrost injiciranja ne sme preseči 0,1 mL (0,1 mg histaminijevega diklorida) na minuto. Običajni čas za injiciranje 0,5 mL zdravila Ceplene je 5 minut. Za zmanjšanje možnosti pojava neželenih učinkov se lahko čas injiciranja podaljša na največ 15 minut, glejte spodaj. Zdravilo Ceplene se lahko daje z ambulantno infuzijo s črpalno injekcijo ali z nadzorovanim ročnim subkutanim injiciranjem z injekcijo z merilnikom časa.

Prvo injiciranje odmerka zdravila Ceplene in IL-2 na prvi dan prvega cikla zdravljenja naj poteka na kliniki pod neposrednim nadzorom zdravnika. Nadzorovanje bolnika v prvem dnevu cikla naj vključuje spremljanje življenjskih znakov, vključno s srčnim utripom, krvnim tlakom in hitrostjo dihanja. Če se pri bolniku pojavijo bistvene spremembe v življenjskih znakih, mora zdravnik oceniti status bolnika in nadaljevati nadzor življenjskih znakov. Te bolnike je treba spremljati med nadaljnjim zdravljenjem.

Nadaljnje injiciranje zdravila Ceplene lahko izvaja bolnik sam doma, če ustrezno razume potrebne previdnostne ukrepe in izkazuje zadovoljivo spretnost ravnanja z injekcijo.

Injiciranje zdravila naj poteka v nadzorovanem okolju, v prisotnosti odraslega družinskega člana, prijatelja ali drugega skrbnika, sposobnega ustrezno reagirati v primeru pojava znakov ali simptomov hipotenzije pri bolniku.

Priporočeno mesto injiciranja so stegna in trebuh. Zdravilo Ceplene ne sme biti injicirano na isto anatomsko mesto kot IL-2.

Med dvema dnevnima dajanjema IL-2 in zdravila Ceplene naj preteče vsaj 6 ur. Po injiciranju zdravila

Ceplene naj bolnik počiva 20 minut.

Za navodila glede rekonstitucije in redčenja interlevkina-2 (aldeslevkina) pred dajanjem glejte poglavje 6.6.

4.3Kontraindikacije

Preobčutljivost na zdravilno učinkovino ali katero koli pomožno snov, navedeno v poglavju 6.1.

Bolniki z izrazito kompromitirano srčno funkcijo, na primer stopnja III/IV po NYHA klasifikaciji.

Bolniki, zdravljeni s sistemskimi steroidi, klonidinom ali antagonisti histaminskih receptorjev H2.

Bolniki, pri katerih je bila izvedena transplantacija alogenskih izvornih celic.

Med nosečnostjo.

Med dojenjem.

4.4Posebna opozorila in previdnostni ukrepi

Zdravilo Ceplene je treba injicirati 1 do 3 minute po injiciranju IL-2 in ne takoj po injiciranju IL-2.

Hitro subkutano injiciranje ali injiciranje v žilo lahko povzroči hudo hipotenzijo, tahikardijo ali sinkopo.

Previdnost je potrebna pri sočasnem zdravljenju z zdravilom Ceplene in IL-2 pri bolnikih s slabšim delovanjem srca. Pri bolnikih s srčnimi boleznimi je treba ustrezno oceniti iztisni delež levega prekata in delovanje srčne stene z elektrokardiografom ali stresnim testom nuklearne medicine, pri zdravljenju pa je potrebna previdnost.

Bolnike je med zdravljenjem treba spremljati zaradi možnih kliničnih zapletov zaradi hipotenzije in hipovolemije. Prvo injiciranje odmerka zdravila Ceplene, na prvi dan prvega cikla zdravljenja, naj poteka na kliniki pod neposrednim nadzorom zdravnika. Nadzorovanje bolnika v prvem dnevu cikla naj vključuje spremljanje življenjskih znakov, vključno s srčnim utripom, krvnim tlakom in hitrostjo dihanja.

Spremljanje bolnikov med nadaljnjim zdravljenjem v ciklu ali med naslednjimi cikli naj poteka, dokler se pri bolniku pojavljajo bistvene spremembe v življenjskih znakih med uporabo zdravila Ceplene. Če se pri bolniku med zdravljenjem v naslednjih ciklih očitno pojavi hipotenzija ali povezani simptomi, je treba ustrezno zmanjšati odmerek zdravila in po potrebi zdravilo injicirati v bolnišnici, dokler odziv na zdravljenje ne omogoči uporabe zdravila doma.

Posebna previdnost je potrebna pri bolnikih, pri katerih se pojavlja simptomatska periferna arterijska bolezen, ki so imeli ali imajo peptično razjedo ali razjede požiralnika s krvavitvami v anamnezi, klinično pomembne ledvične bolezni in kap v zadnjih 12 mesecih. Kadar je potrebno, lahko razmislite o sočasnem zdravljenju z zaviralci protonske črpalke.

Bolniki s klinično pomembnimi okužbami, ki zahtevajo zdravljenje z antibiotiki, antimikotiki ali protivirusnimi zdravili, ali ki so v obdobju 14 dni pred pričetkom zdravljenja z zdravilom Ceplene zaključili z antiinfektivno terapijo, naj bodo posebej nadzorovani, razen če so bili antibiotiki in protivirusna zdravila uporabljeni v preventivne namene.

Bolnike z avtoimunimi boleznimi v anamnezi (vključno s sistemskim lupusom, vnetno črevesno boleznijo, psoriazo in revmatoidnim artritisom) je treba zdraviti previdno.

Priporočljivo je spremljanje rezultatov laboratorijskih preiskav, vključno s standardnimi hematološkimi preiskavami in kemijskimi preiskavami krvi.

Posebna previdnost je potrebna pri bolnikih, ki prejemajo katero od naslednjih navedenih zdravil (glejte poglavje 4.5):

-antagoniste adrenergičnih receptorjev beta ali druga antihipertenzivna zdravila,

-antagoniste receptorjev H1 in nevroleptike (antipsihotike) z antagonističnim delovanjem na receptorje H1,

-triciklične antidepresive, ki lahko imajo lastnosti antagonistov H1 in H2 receptorjev,

-zaviralce monoaminooksidaze ter antimalarike in zdravila za zdravljenje tripanosomoze,

-zaviralce živčno-mišičnega prenosa, narkotične analgetike in različna kontrastna sredstva.

4.5Medsebojno delovanje z drugimi zdravili in druge oblike interakcij

Odmerjanje se ob sočasni uporabi zdravila Ceplene in IL-2 sicer razlikuje, kljub temu pa naj zdravniki upoštevajo tudi povzetek glavnih značilnosti zdravila z IL-2 in interakcije zanj.

Antagonistov receptorjev H2 z imidazolnimi strukturami, podobnimi histaminu, na primer cimetidina, sistemskih steroidov in klonidina, med zdravljenjem z zdravilom Ceplene ne smemo uporabljati (glejte poglavje 4.3).

Antagoniste adrenergičnih receptorjev beta in druga antihipertenzivna zdravila je treba v času zdravljenja z zdravilom Ceplene uporabljati previdno. Sočasno zdravljenje s kardiotoksičnimi zdravili ali zdravili, ki znižujejo krvni tlak, lahko poveča toksičnost zdravila Ceplene.

Antihistaminiki iz skupine antagonistov receptorjev H1 ali nevroleptiki (antipsihotiki) z antagonističnim delovanjem na receptorje H1 lahko zmanjšajo učinkovitost zdravila Ceplene in se jim je zato treba izogibati.

Triciklični antidepresivi lahko imajo lastnosti antagonistov receptorjev H1 in H2 in se jim je zato treba izogibati.

Zaviralci monoaminooksidaze, antimalariki in zdravila za zdravljenje tripanosomoze lahko spremenijo presnovo zdravila Ceplene in se jim je zato treba izogibati (glejte poglavje 4.4).

Opaženo je bilo, da lahko zaviralci živčno-mišičnega prenosa, narkotični analgetiki in različna kontrastna sredstva inducirajo sproščanje endogenega histamina, zato je pri bolnikih, napotenih na diagnostične ali kirurške postopke, treba upoštevati dodatni učinek zdravljenja z zdravilom Ceplene pred postopkom (glejte poglavje 4.4).

4.6Plodnost, nosečnost in dojenje

Kontracepcija pri moških in ženskah

Ženske v rodni dobi in spolno aktivni moški morajo med zdravljenjem z zdravilom Ceplene in IL-2 uporabljati učinkovito kontracepcijo.

Nosečnost

Ni kliničnih podatkov o uporabi zdravila Ceplene pri nosečnicah. Študije na živalih so pokazale reproduktivno toksičnost, vendar le pri uporabi odmerkov, toksičnih za mater, in ne nakazujejo neposrednih škodljivih vplivov na nosečnost, razvoj zarodka/ploda, porod ali postnatalni razvoj

(glejte poglavje 5.3). Zdravila Ceplene skupaj z IL-2 se v času nosečnosti ne sme uporabljati.

Dojenje

Ni znano ali se histamin med dojenjem izloča v materino mleko. Izločanje histamina v mleko pri živalih ni bilo preučeno, pri podganah pa se je pri uporabi odmerkov, toksičnih za mater, pri potomcih pokazala rahla toksičnost med zgodnjo fazo dojenja (glejte poglavje 5.3). Zdravila Ceplene skupaj z IL-2 se v obdobju dojenja ne sme uporabljati.

Za informacije o uporabi IL-2 med nosečnostjo in dojenjem preberite povzetek glavnih značilnosti zdravila za IL-2.

Plodnost

O vplivu zdravila Ceplene na plodnost ni na voljo kliničnih podatkov. Študije na živalih niso pokazale vpliva na sposobnost razmnoževanja, razen nekoliko slabše možnosti vsaditve in števila za preživetje sposobnih zarodkov (glejte poglavje 5.3).

4.7Vpliv na sposobnost vožnje in upravljanja s stroji

Zdravilo Ceplene ima blag ali zmeren vpliv na sposobnost vožnje in upravljanja s stroji. Uporaba zdravila Ceplene lahko povzroči hipotenzijo in posledično omotičnost, lahko glavo in zamegljen vid. Bolniki naj ne vozijo ali upravljajo s stroji vsaj eno uro po uporabi zdravila Ceplene.

4.8Neželeni učinki

Akutna mieloična levkemija

V študijah pri bolnikih z AML so rezultati pokazali, da so neželeni učinki pri skorajda vseh bolnikih najmanj verjetno povezani z uporabo zdravila Ceplene in IL-2.

Najpogostejši neželeni učinki, ki so se pojavili pri 30 % bolnikov ali več, zdravljenih z IL-2 in zdravilom Ceplene (padajoče navedeni glede na pogostnost), so bili: zardevanje, glavobol, utrujenost, granulom na mestu injiciranja, povišana telesna temperatura in eritem na mestu injiciranja.

Neželeni učinki za katere se ocenjuje, da so vsaj verjetno povezani z zdravljenjem z majhnim odmerkom IL-2 skupaj z zdravilom Ceplene v študijah z bolniki z akutno mieloično levkemijo (n=280 za skupino, zdravljeno z IL-2 in zdravilom Ceplene), so navedeni spodaj glede na razrede organskih sistemov in pogostnost. V razvrstitvah pogostnosti so neželeni učinki navedeni po padajoči resnosti.

Pogostnost je opredeljena kot zelo pogosto (1/10), pogosto (1/100 do < 1/10), občasno (1/1.000 do < 1/100), redko (1/10.000 do < 1/1.000) in zelo redko (< 1/10.000). Neželeni učinki ugotovljeni v obdobju trženja, za katere pogostnosti ni mogoče oceniti, so navedeni pod „neznana pogostnost“.

Organski sistemi

zelo pogosti

pogosti

Bolezni krvi in limfatičnega

eozinofilija, trombocitopenija

levkopenija,

sistema

 

nevtropenija

 

 

 

Infekcijske in parazitske

okužbe zgornjih dihal

pnevmonija

bolezni

 

 

 

 

 

Presnovne in prehranske motnje

 

anoreksija

 

 

 

Psihiatrične motnje

 

nespečnost

 

 

 

Bolezni živčevja

glavobol, omotičnost,

 

 

disgevzija

 

 

 

 

Srčne bolezni

tahikardija

palpitacije

 

 

 

Žilne bolezni

zardevanje, hipotenzija

 

 

 

 

Bolezni dihal, prsnega koša in

kašljanje, dispneja

nosna kongestija

mediastinalnega prostora

 

 

 

 

 

Bolezni prebavil

navzea, dispepsija, diareja

bruhanje, bolečine v zgornjem

 

 

delu trebuha, suha usta,

 

 

gastritis, trebušna distenzija

 

 

 

Bolezni kože in podkožja

izpuščaj

eritem, hiperhidroza, nočno

 

 

potenje, pruritus

 

 

 

Bolezni mišično-skeletnega

artralgija, mialgija

bolečine v okončinah, bolečine

sistema in vezivnega tkiva

 

v hrbtu

 

 

 

Splošne težave in spremembe

granulom na mestu injiciranja,

koprivnica na mestu injiciranja,

na mestu aplikacije

utrujenost, povišana telesna

modrica na mestu injiciranja,

 

temperatura, eritem na mestu

izpuščaj na mestu injiciranja,

 

injiciranja, občutek vročice,

oteklost na mestu injiciranja,

 

reakcija na mestu injiciranja,

astenija, bolečina v prsih

pruritus na mestu injiciranja, gripi podobna bolezen, mrzlica, vnetje na mestu injiciranja, bolečina na mestu injiciranja

Druge onkološke študije (napredovalih tumorjev)

Zdravilo Ceplene in majhne odmerke IL-2 so preučevali tudi v drugih kliničnih študijah z različnimi odmerki (1,0 mg histaminijevega diklorida dvakrat na dan) in z drugimi režimi odmerjanja z majhnimi odmerki IL-2 in interferonom alfa. Naslednji neželeni učinki, ki niso navedeni zgoraj, so vsaj verjetno povezani z uporabo preiskovanega zdravila:

Organski sistemi

zelo pogosti (≥ 1/10)

pogosti (≥ 1/100 do < 1/10)

Bolezni krvi in limfatičnega

 

anemija

sistema

 

 

 

 

 

Bolezni endokrinega sistema

 

hipotiroidizem

 

 

 

Presnovne in prehranske motnje

zmanjšan apetit

dehidracija

 

 

 

Psihiatrične motnje

anksioznost

depresija

 

 

 

Bolezni živčevja

 

parestezija

 

 

 

Ušesne bolezni, vključno z

 

vrtoglavica

motnjami labirinta

 

 

 

 

 

Žilne bolezni

 

vročinski valovi

 

 

 

Bolezni dihal, prsnega koša in

 

sopenje

mediastinalnega prostora

 

 

 

 

 

Bolezni prebavil

 

zaprtost, trebušna distenzija,

 

 

stomatitis

 

 

 

Bolezni kože in podkožja

suha koža

 

 

 

 

Splošne težave in spremembe

splošno slabo počutje, periferni

fibroza na mestu injiciranja,

na mestu aplikacije

edem

bolečina

 

 

 

Preiskave

zmanjšanje telesne mase

 

 

 

 

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih zdravila po izdaji dovoljenja za promet je pomembno. Omogoča namreč stalno spremljanje razmerja med koristmi in tveganji zdravila. Od zdravstvenih delavcev se zahteva, da poročajo o katerem koli domnevnem neželenem učinku zdravila na nacionalni center za poročanje, ki je naveden v Prilogi V.

4.9Preveliko odmerjanje

Uporaba zdravila Ceplene ali IL-2 po hitrem injiciranju ali injiciranju v žilni prostor v višjih odmerkih kot so priporočeni, lahko stopnjuje neželene učinke, povezane z uporabo zdravila Ceplene.

5.FARMAKOLOŠKE LASTNOSTI

5.1Farmakodinamične lastnosti

Farmakoterapevtska skupina: Zdravila za spodbujanje imunske odzivnosti, druga zdravila za spodbujanje imunske odzivnosti, oznaka ATC: L03AX14.

Mehanizem delovanja

Zdravljenje z zdravilom Ceplene in IL-2 je imunoterapija, katere namen je inducirati imunsko uničevanje preostalih mieloičnih levkemičnih celic in tako preprečiti relaps levkemije. Vloga zdravila Ceplene je zaščititi limfocite, zlasti celice ubijalke (NK celice) in T celice, ki so odgovorne za imunsko uničevanje preostalih levkemičnih celic. IL-2 spodbuja delovanje celic ubijalk (NK) in T celic tako, da aktivira njihove protilevkemične lastnosti, z induciranjem proliferacije celic pa vpliva tudi na povečevanje populacije teh celic.

Farmakodinamični učinki

Mehanizem, s katerim zdravilo Ceplene izboljšuje protilevkemično delovanje limfocitov pri akutni mieloični levkemiji, še ni v celoti dognan, vendar naj bi zaviral reaktivne kisikove vrste (ROS - reactive oxygen species ali kisikovi prosti radikali), ki jih sintetizirajo monociti/makrofagi in granulociti. Znano je, da kisikove reaktivne vrste (ROS) omejujejo protilevkemične vplive limfocitnih aktivatorjev, kot je IL-2, s sprožanjem disfunkcije in smrti z apoptozo pri celicah ubijalkah (NK) in T celicah. Zdravilo Ceplene zavira NAPDH oksidazo, ki sproži nastanek in sproščanje kisikovih reaktivnih vrst (ROS) iz fagocitov. S preprečevanjem oksidaze in zmanjševanjem nastajanja kisikovih reaktivnih vrst, zdravilo Ceplene varuje z IL-2 aktivirane celice ubijalke (NK) in T celice, pred inhibicijo in apoptozo zaradi kisikovih prostih radikalov. Sočasna uporaba zdravila Ceplene in IL-2 tako teži k optimizaciji protilevkemičnega delovanja celic ubijalk (NK) in T celic.

Klinična učinkovitost in varnost

Izvedeni sta bili dve klinični študiji za ovrednotenje uporabe zdravila Ceplene pri vzdrževanju remisije pri odraslih bolnikih z akutno mieloično levkemijo. V študijo AML-1, ki je bila raziskovalna, je bilo vključenih 39 bolnikov z akutno mieloično levkemijo v remisiji za določitev odmerka in možnosti sočasne uporabe zdravila Ceplene in IL-2. Rezultati te pilotne študije so bili osnova za načrtovanje in izvedbo multinacionalnega preskušanja faze 3. V randomiziranem preskušanju faze 3

(0201) so primerjali sočasno zdravljenje z zdravilom Ceplene in IL-2 s stanjem brez zdravljenja pri 261 bolnikih v prvi remisiji (CR1), v drugem preskušanju pa 59 bolnikov v ponovni remisiji po relapsu (CR>1). Pri CR1 bolnikih se je po zdravljenju s kombinacijo zdravila Ceplene in IL-2 mediana trajanja preživetja brez levkemije podaljšala z 291 dni (9,7 meseca) na 450 dni (15 mesecev) v primerjavi z bolniki, ki niso prejemali vzdrževalnega zdravljenja (ITT, p=0,01, n=261). Delež bolnikov iz skupine CR1, ki po zdravljenju z zdravilom Ceplene+IL-2 tri leta niso ponovno oboleli za levkemijo, je bil 40 % v primerjavi s 26 % bolnikov, ki niso prejemali tega zdravljenja (p=0,01).

Zdravilo je pridobilo dovoljenje za promet v „izjemnih okoliščinah“. To pomeni, da zaradi redkosti bolezni ni bilo mogoče pridobiti vseh podatkov o zdravilu. Evropska agencija za zdravila bo vsako leto pregledala vse nove podatke, ki bodo na voljo. Če bo potrebno, bo posodobljen tudi povzetek glavnih značilnosti zdravila.

Pediatrična populacija

Zdravilo Ceplene je indicirano za uporabo pri odraslih. Podatkov o farmakodinamičnih lastnosti pri otrocih, mlajših od 18 let, ni na voljo.

5.2Farmakokinetične lastnosti

Absorpcija

Histamin se po subkutanem injiciranju hitro absorbira. Največja plazemska koncentracija je dosežena približno 10 minut po koncu subkutane infuzije. Koncentracije histamina in farmakokinetika so se med študijami zelo spreminjale, tako pri skupinah zdravih prostovoljcev kot pri bolnikih.

Porazdelitev

Pri bolnikih se je pokazala večja stopnja variabilnosti zaradi sistemske izpostavljenosti v primerjavi z zdravimi prostovoljci. Splošna sistemska izpostavljenost zdravilu Ceplene je bila večja pri bolnikih v primerjavi z zdravimi osebami. Vendar ta razlika ni bila statistično značilna.

Ni znano, ali histamin prehaja skozi placento.

Biotransformacija/Izločanje

Histamin se iz organizma izloča s presnavljanjem v ledvicah, jetrih in drugih tkivih. Najpomembnejša encima, vključena v presnavljanje histamina, sta HNMT (histamin-N-metiltransferaza in DAO (diamin oksidaza). Metaboliti se v glavnem izločajo z urinom. Povprečna razpolovna doba pri bolnikih je bila 0,75 do 1,5 ure.

Na farmakokinetične lastnosti histamina starost ali telesna masa nimata bistvenega vpliva. Očistek zdravila Ceplene je pri ženskah skoraj dvakrat višji, kar pomeni bistveno nižjo sistemsko izpostavljenost kot pri moških.

Ledvična okvara

Farmakokinetika histamina je podobna pri zdravih prostovoljcih z normalnim delovanjem ledvic in pri prostovoljcih z blago, zmerno ali hudo ledvično okvaro. Pri preiskovancih s hudo ledvično okvaro je pri plazemskih koncentracijah histamina prišlo do znižanja sistoličnega in diastoličnega krvnega tlaka, pri drugih preiskovancih pa znižanje krvnega tlaka ni bilo opazno. To pomeni, da so preiskovanci s hudo ledvično okvaro morda bolj občutljivi na vplive eksogeno vnešenega histamina na zniževanja krvnega tlaka kot preiskovanci z normalnim delovanjem ledvic ali preiskovanci z blago ali zmerno ledvično okvaro. Čeprav stopnja ledvične okvare le malo vpliva na farmakokinetične lastnosti histamina, je pri predpisovanju histamina bolnikom s hudo ledvično okvaro potrebna previdnost.

Okvara jeter

Izvedena je bila študija za primerjavo farmakokinetike histamina pri zdravih prostovoljcih v primerjavi z bolniki z blagimi, zmernimi ali hudimi jetrnimi okvarami. V varnostnih parametrih ali farmakodinamiki ni bilo klinično značilnih razlik. Plazemske koncentracije histamina so se zelo spreminjale in so bile bistveno višje pri skupinah bolnikov z zmernimi ali hudimi jetrnimi okvarami (mediani sta bili 10- oziroma 5-krat višji kot pri zdravih prostovoljcih). Pri bolnikih z različnimi stopnjami jetrnih okvar se lahko za 30–60 minut po uporabi zdravila Ceplene+IL-2 pojavi tahikardija ali hipotenzija.

5.3Predklinični podatki o varnosti

Predklinični podatki na osnovi običajnih študij toksičnosti ponavljajočih odmerkov, lokalnega prenašanja in genotoksičnosti ne kažejo posebnega tveganja za ljudi. Učinke so v predkliničnih študijah opazili samo pri izpostavljenosti, ki je zadostno presegala največjo izpostavljenost pri

človeku, kar kaže na majhen pomen za klinično uporabo. Študij kancerogenosti z zdravilom Ceplene niso izvedli.

Histaminijev diklorid pri podganah ali kuncih v odmerkih z nekaj stokrat večjo sistemsko izpostavljenostjo kot pri klinični izpostavljenosti ni bil teratogen. Pri podganjih samicah, ki so prejemale zdravilo v obdobju pred parjenjem do 7. dneva brejosti, se je nekoliko zmanjšalo število vsaditev in število zarodkov, sposobnih za preživetje, vendar brez kakršnega koli odziva na odmerek in v skladu z zgodovinskimi kontrolnimi podatki. Razvojne med- in postnatalne študije so pokazale, da visoki odmerki histaminijevega diklorida povzročajo toksičnost pri materi ter da se pri potomcih v obdobju sesanja kažejo znaki toksičnosti (manj živih mladičev v 21. dnevu sesanja, v primerjavi s

4 dnevom), vendar ne več v obdobju, ko nehajo sesati.

6.FARMACEVTSKI PODATKI

6.1Seznam pomožnih snovi

natrijev klorid

natrijev hidroksid (za uravnavanje pH) klorovodikova kislina (za uravnavanje pH) voda za injekcije

6.2Inkompatibilnosti

Zaradi pomanjkanja študij kompatibilnosti zdravila ne smemo mešati z drugimi zdravili, sredstvi za razredčevanje ali raztopinami za infuzije.

6.3Rok uporabnosti

Neodprte viale

3 leta

6.4Posebna navodila za shranjevanje

Zdravilo Ceplene

Ne zamrzujte.

Interlevkin-2 (IL-2; aldeslevkin)

Razredčeni IL-2 (aldeslevkin), odmerjen v polipropilenske tuberkulinske brizge s pokrovčkom, shranjujte v hladilniku (2°C – 8°C).

6.5Vrsta ovojnine in vsebina

2 mL steklena viala tipa I, z bromobutilnim gumijastim zamaškom in odstranljivo aluminijasto zaporko, ki vsebuje 0,5 mL raztopine (0,70 mL vključno s presežkom).

Vsak karton vsebuje 14 vial.

6.6Posebni varnostni ukrepi za odstranjevanje in ravnanje z zdravilom

Zdravilo Ceplene

Viale vsebujejo 0,70 mL raztopine (vključno s presežkom), kar omogoča izvlek odmerka za enkraten

0,5 mL odmerek.

Bolnikom je treba preskrbeti polipropilenske brizge z zamaškom in jim dati navodila za izvlek 0,5 mL raztopine v brizgo.

Pred uporabo je treba raztopino vizualno pregledati zaradi morebitne prisotnosti delcev in opaznega obarvanja. Raztopina mora biti bistra in brezbarvna.

Neuporabljeno zdravilo ali odpadni material zavrzite v skladu z lokalnimi predpisi.

Interlevkin-2 (IL-2; aldeslevkin)

Razredčeni IL-2, odmerjen v polipropilenske tuberkulinske brizge s pokrovčkom, mora pripraviti farmacevt v kontroliranih aseptičnih pogojih in hraniti v hladilniku pri temperaturi 2°C – 8°C.

Začetna rekonstitucija

Vsako vialo z aldeslevkinom (1,3 mg/vialo) rekonstituiramo aseptično z 1,2 mL vode za injekcije

(glejte komercialno dostopen povzetek glavnih značilnosti zdravila [SmPC] za aldeslevkin). Vehikel usmerite na steno viale za preprečevanje penjenja. Nežno vrtite vialo, da omogočite popolno raztapljanje praška. Med celotnim postopkom rekonstitucije NE stresajte viale. Nastala raztopina vsebuje 22 x 106 i.e. (1.300 µg) aldeslevkina na 1,2 mL.

Nadaljnje redčenje do 200 µg/mL

Celotno vsebino rekonstituirane viale (1,2 mL) nadalje aseptično razredčimo s 5,3 mL 5 % m/v raztopine dekstroze za injiciranje do celotnega volumna 6,5 mL, ki zagotavlja končno koncentracijo 200 µg/mL (3,3 x 106 i.e./mL) IL-2 (aldeslevkina).

Dokazano je, da je razredčeni IL-2 (aldeslevkin), rekonstituiran in razredčen v skladu z navodili v poglavju 4.2 ter odmerjen v polipropilenske tuberkulinske brizge s pokrovčkom, stabilen 21 dni, če ga hranimo v hladilniku (2°C – 8°C).

Glejte poglavje 4.2 za navodila za odmerjanje IL-2.

7.IMETNIK DOVOLJENJA ZA PROMET Z ZDRAVILOM

Meda AB

Box 906

SE 170 09 Solna Švedska

8. ŠTEVILKA (ŠTEVILKE) DOVOLJENJ (DOVOLJENJA) ZA PROMET Z ZDRAVILOM

EU/1/08/477/001

9. DATUM PRIDOBITVE/PODALJŠANJA DOVOLJENJA ZA PROMET Z ZDRAVILOM

Datum prve odobritve:

07/10/2008

Datum zadnjega podaljšanja:

26/08/2013

10.DATUM ZADNJE REVIZIJE BESEDILA

Podrobne informacije o zdravilu so objavljene na spletni strani Evropske agencije za zdravila http://www.ema.europa.eu.

Komentarji

A B C D E F G H I J K L M N O P Q R S T U V W X Y Z
  • Pomoč
  • Get it on Google Play
  • O
  • Info on site by:

  • Presented by RXed.eu

  • 27558

    seznam zdravil na recept