Slovenian
A B C D E F G H I J K L M N O P Q R S T U V W X Y Z
Izberi jezik

Dafiro HCT (amlodipine besylate / valsartan / hydrochlorothiazide) – Povzetek glavnih značilnosti zdravila - C09DX01

Updated on site: 06-Oct-2017

Ime zdravilaDafiro HCT
ATC kodaC09DX01
Substancaamlodipine besylate / valsartan / hydrochlorothiazide
ProizvajalecNovartis Europharm Limited

1.IME ZDRAVILA

Dafiro HCT 5 mg/160 mg/12,5 mg filmsko obložene tablete

Dafiro HCT 10 mg/160 mg/12,5 mg filmsko obložene tablete

Dafiro HCT 5 mg/160 mg/25 mg filmsko obložene tablete

Dafiro HCT 10 mg/160 mg/25 mg filmsko obložene tablete

Dafiro HCT 10 mg/320 mg/25 mg filmsko obložene tablete

2.KAKOVOSTNA IN KOLIČINSKA SESTAVA

Dafiro HCT 5 mg/160 mg/12,5 mg filmsko obložene tablete

Ena filmsko obložena tableta vsebuje 5 mg amlodipina (v obliki amlodipinijevega besilata), 160 mg valsartana in 12,5 mg hidroklorotiazida.

Dafiro HCT 10 mg/160 mg/12,5 mg filmsko obložene tablete

Ena filmsko obložena tableta vsebuje 10 mg amlodipina (v obliki amlodipinijevega besilata), 160 mg valsartana in 12,5 mg hidroklorotiazida.

Dafiro HCT 5 mg/160 mg/25 mg filmsko obložene tablete

Ena filmsko obložena tableta vsebuje 5 mg amlodipina (v obliki amlodipinijevega besilata), 160 mg valsartana in 25 mg hidroklorotiazida.

Dafiro HCT 10 mg/160 mg/25 mg filmsko obložene tablete

Ena filmsko obložena tableta vsebuje 10 mg amlodipina (v obliki amlodipinijevega besilata), 160 mg valsartana in 25 mg hidroklorotiazida.

Dafiro HCT 10 mg/320 mg/25 mg filmsko obložene tablete

Ena filmsko obložena tableta vsebuje 10 mg amlodipina (v obliki amlodipinijevega besilata), 320 mg valsartana in 25 mg hidroklorotiazida.

Za celoten seznam pomožnih snovi glejte poglavje 6.1.

3.FARMACEVTSKA OBLIKA

filmsko obložena tableta (tableta)

Dafiro HCT 5 mg/160 mg/12,5 mg filmsko obložene tablete

Bele ovalne bikonveksne tablete z zaobljenim robom in oznako “NVR” na eni strani in “VCL” na drugi.

Dafiro HCT 10 mg/160 mg/12,5 mg filmsko obložene tablete

Bledo rumene ovalne bikonveksne tablete z zaobljenim robom in oznako “NVR” na eni strani in “VDL” na drugi.

Dafiro HCT 5 mg/160 mg/25 mg filmsko obložene tablete

Rumene ovalne bikonveksne tablete z zaobljenim robom in oznako “NVR” na eni strani in “VEL” na drugi.

Dafiro HCT 10 mg/160 mg/25 mg filmsko obložene tablete

Rjavo rumene ovalne bikonveksne tablete z zaobljenim robom in oznako “NVR” na eni strani in “VHL” na drugi.

Dafiro HCT 10 mg/320 mg/25 mg filmsko obložene tablete

Rjavo rumene ovalne bikonveksne tablete z zaobljenim robom in oznako “NVR” na eni strani in “VFL” na drugi.

4.KLINIČNI PODATKI

4.1Terapevtske indikacije

Zdravljenje esencialne hipertenzije kot nadomestno zdravilo za odrasle bolnike, katerih krvni tlak je ustrezno urejen z uporabo kombinacije amlodipina, valsartana in hidroklorotiazida (HCT), ki jih jemljejo bodisi kot tri zdravila s posameznimi učinkovinami ali pa kot zdravilo z dvema učinkovinama v kombinaciji z zdravilom z eno učinkovino.

4.2Odmerjanje in način uporabe

Odmerjanje

Priporočeni odmerek zdravila Dafiro HCT je ena tableta na dan, ki jo je najbolje vzeti zjutraj.

Preden bolnik preide na uporabo zdravila Dafiro HCT, mora biti njegov krvni tlak urejen s sočasno uporabo stabilnih odmerkov posameznih učinkovin. Odmerek zdravila Dafiro HCT mora ustrezati odmerkom posameznih učinkovin kombinacije v času prehoda.

Najvišji priporočeni odmerek zdravila Dafiro HCT je 10 mg/320 mg/25 mg.

Posebne skupine bolnikov Okvara ledvic

Zaradi vsebnosti hidroklorotiazida je zdravilo Dafiro HCT kontraindicirano za uporabo pri bolnikih z anurijo (glejte poglavje 4.3) in pri bolnikih s hudo okvaro ledvic (s hitrostjo glomerulne filtracije (GFR) <30 ml/min/1,73 m2) (glejte poglavja 4.3, 4.4 in 5.2).

Bolnikom z blago do zmerno okvaro ledvic začetnega odmerka ni treba prilagajati (glejte poglavji 4.4 in 5.2).

Okvara jeter

Zaradi vsebnosti valsartana je zdravilo Dafiro HCT kontraindicirano pri bolnikih s hudo okvaro jeter (glejte poglavje 4.3). Pri bolnikih z blago do zmerno okvaro jeter brez holestaze je najvišji priporočeni odmerek valsartana 80 mg, zato zdravilo Dafiro HCT ni primerno za to skupino bolnikov (glejte poglavja 4.3, 4.4 in 5.2). Pri bolnikih z blago do zmerno okvaro jeter priporočljivega odmerka amlodipina niso ugotavljali. Pri prehodu ustreznih bolnikov s hipertezijo (glejte poglavje 4.1) z jetrno okvaro na zdravilo Dafiro HCT, je potrebno uporabiti najnižji razpoložljivi odmerek amlodipina.

Srčno popuščanje in koronarna bolezen

Pri bolnikih s srčnim popuščanjem in koronarno boleznijo je le malo izkušenj z uporabo zdravila Dafiro HCT, zlasti z uporabo najvišjega odmerka. Pri bolnikih s srčnim popuščanjem in koronarno boleznijo je priporočena previdnost, zlasti pri uporabi najvišjega odmerka zdravila Dafiro HCT 10 mg/320 mg/25 mg.

Starejši (starost 65 let in več)

Pri starejših bolnikih je priporočena previdnost, kar vključuje bolj pogosto merjenje krvnega tlaka, zlasti pri uporabi najvišjega odmerka zdravila Dafiro HCT 10 mg/320 mg/25 mg, saj je za to skupino bolnikov na voljo le malo podatkov. Pri prehodu ustreznih starejših bolnikov s hipertezijo (glejte poglavje 4.1) na zdravilo Dafiro HCT, je potrebno uporabiti najnižji razpoložljivi odmerek amlodipina.

Pediatrična populacija

Zdravilo Dafiro HCT ni primerno za uporabo pri pediatrični populaciji (pri bolnikih, mlajših od

18 let) za indikacijo esencialne hipertenzije.

Način uporabe peroralna uporaba

Zdravilo Dafiro HCT je mogoče jemati s hrano ali brez nje.

Tablete je treba pogoltniti cele, z malo vode, vsak dan ob istem času in sicer najbolje zjutraj.

4.3Kontraindikacije

Preobčutljivost na zdravilne učinkovine, druge sulfonamidne derivate, dihidropiridinske derivate ali katero koli pomožno snov, navedeno v poglavju 6.1.

Drugo in tretje trimesečje nosečnosti (glejte poglavji 4.4 in 4.6).

Okvara jeter, biliarna ciroza ali holestaza.

Huda okvara ledvic (GFR <30 ml/min/1,73 m2), anurija in bolniki na dializi.

Sočasna uporaba zdravila Dafiro HCT in zdravil, ki vsebujejo aliskiren, je kontraindicirana pri bolnikih s sladkorno boleznijo ali z okvaro ledvic (GFR <60 ml/min/1,73m2) (glejte poglavji 4.5 in 5.1).

Refraktarna hipokaliemija, hiponatriemija, hiperkalciemija in simptomatska hiperurikemija.

Huda hipotenzija.

Šok (vključno s kardiogenim šokom).

Zapora pretoka krvi iz levega prekata (npr. hipertrofična obstruktivna kardiomiopatija in močno izražena aortna stenoza).

Hemodinamično nestabilno srčno popuščanje po akutnem miokardnem infarktu.

4.4Posebna opozorila in previdnostni ukrepi

Varnost in učinkovitost amlodipina pri hipertenzivni krizi nista bili ugotovljeni.

Bolniki s primanjkljajem natrija in/ali volumna telesnih tekočin

V kontroliranem preskušanju pri bolnikih z zmerno do hudo nezapleteno hipertenzijo so čezmerno hipotenzijo, vključno z ortostatsko hipotenzijo, opažali pri 1,7 % bolnikov, ki so prejemali najvišji odmerek zdravila Dafiro HCT (10 mg/320 mg/25 mg), v primerjavi z 1,8 % bolnikov, ki so prejemali valsartan/hidroklorotiazid (320 mg/25 mg), z 0,4 % bolnikov, ki so prejemali amlodipin/valsartan (10 mg/320 mg), in z 0,2 % bolnikov, ki so prejemali hidroklorotiazid/amlodipin (25 mg/10 mg).

Pri bolnikih s primanjkljajem natrija in/ali hipovolemijo, na primer pri bolnikih, ki prejemajo visoke odmerke diuretikov, se lahko po uvedbi zdravljenja z zdravilom Dafiro HCT pojavi simptomatska hipotenzija. Zdravilo Dafiro HCT se sme uporabiti šele po ureditvi morebitnega že prisotnega primanjkljaja natrija in/ali hipovolemije.

Če se med uporabo zdravila Dafiro HCT pojavi čezmerna hipotenzija, je treba bolnika poleči in mu, če je potrebno, dati intravensko infuzijo fiziološke raztopine. Ko se krvni tlak stabilizira, je z zdravljenjem možno nadaljevati.

Spremembe elektrolitov v serumu

Amlodipin/valsartan/hidroklorotiazid

V kontroliranem preskušanju zdravila Dafiro HCT sta bila pri številnih bolnikih nasprotna učinka valsartana 320 mg in hidroklorotiazida 25 mg na koncentracijo kalija v serumu približno v ravnovesju. Pri drugih bolnikih lahko en od obeh učinkov prevlada. Za odkrivanje morebitnega neravnovesja elektrolitov je treba občasno v ustreznih intervalih določati koncentracije elektrolitov v serumu.

Za odkrivanje morebitnega neravnovesja elektrolitov je treba zlasti pri bolnikih, ki imajo še druge dejavnike tveganja, kot so moteno delovanje ledvic, zdravljenje z drugimi zdravili ali neravnovesje

elektrolitov v anamnezi, občasno v ustreznih intervalih določati koncentracije elektrolitov v serumu, zlasti koncentracijo kalija.

Valsartan

Sočasna uporaba kalijevih nadomestkov, diuretikov, ki varčujejo kalij, nadomestkov soli, ki vsebujejo kalij, ali drugih zdravil, ki lahko povzročijo zvečanje koncentracije kalija (heparin, itd.), ni priporočena. Potrebno je ustrezno spremljanje koncentracije kalija.

Hidroklorotiazid

Zdravljenje z zdravilom Dafiro HCT je mogoče uvesti šele po korekciji hipokaliemije in morebitne sočasne hipomagneziemije. Pri uporabi tiazidnih diuretikov se lahko pojavi hipokaliemija ali pa se poslabša že prisotna hipokaliemija. Pri bolnikih z boleznimi, pri katerih prihaja do povečanih izgub kalija, na primer z nefropatijami z izgubo soli ali s prerenalno (kardiogeno) okvaro delovanja ledvic, je pri uporabi tiazidnih diuretikov potrebna previdnost. Če se hipokaliemija pojavi v času zdravljenja s hidroklorotiazidom, je treba uporabo zdravila Dafiro HCT prekiniti, dokler ni ravnovesje kalija stabilno.

Pri uporabi tiazidnih diuretikov se lahko pojavita hiponatriemija in hipokloremična alkaloza ali pa se

že prisotna hiponatriemija poslabša. Opažali so hiponatriemijo skupaj z nevrološkimi simptomi (z navzeo, progresivno dezorientiranostjo, apatijo). Zdravljenje s hidroklorotiazidom je mogoče uvesti

šele po korekciji že prisotne hiponatriemije. Če se v času zdravljenja z zdravilom Dafiro HCT razvije huda ali nenadna hiponatriemija, je treba zdravljenje prekiniti do normalizacije vrednosti natrija v krvi.

Vse bolnike, ki prejemajo tiazidne diuretike, je treba periodično spremljati glede neravnovesja elektrolitov, zlasti kalija, natrija in magnezija.

Okvara ledvic

Pri bolnikih s kronično boleznijo ledvic lahko tiazidni diuretiki izzovejo azotemijo. Pri bolnikih z okvaro ledvic, ki jemljejo zdravilo Dafiro HCT, je priporočljivo periodično kontrolirati koncentracije elektrolitov v serumu (vključno s koncentracijami kalija), kreatinina in sečne kisline. Pri bolnikih s hudo okvaro ledvic, z anurijo in pri bolnikih na dializi je uporaba zdravila Dafiro HCT kontraindicirana (glejte poglavje 4.3).

Pri bolnikih z blago do zmerno okvaro ledvic (GFR ≥30 ml/min/1,73 m2) odmerka zdravila Dafiro HCT ni treba prilagajati.

Stenoza ledvične arterije

Pri bolnikih z enostransko ali obojestransko stenozo ledvične arterije oz. s stenozo v primeru solitarne ledvice je pri zdravljenju hipertenzije z zdravilom Dafiro HCT potrebna previdnost, saj pri takih bolnikih lahko pride do zvišanja koncentracij sečnine v krvi in kreatinina v serumu.

Presaditev ledvice

Doslej ni izkušenj glede varnosti uporabe zdravila Dafiro HCT pri bolnikih, ki jim je bila nedavno presajena ledvica.

Okvara jeter

Valsartan se večinoma izloči nespremenjen v žolču. Pri bolnikih z okvaro jeter je razpolovni čas amlodipina podaljšan, vrednosti AUC pa so višje; priporočila za prilagoditev odmerkov niso bila izoblikovana. Pri bolnikih z blago do zmerno okvaro jeter brez holestaze je najvišji priporočeni odmerek valsartana 80 mg, zato zdravilo Dafiro HCT ni primerno za to skupino bolnikov (glejte poglavja 4.2, 4.3 in 5.2).

Angioedem

Pri bolnikih, ki so prejemali valsartan, so poročali o angioedemu, vključno z otekanjem grla in glasilk, ki povzroči obstrukcijo dihalnih poti in/ali otekanje obraza, ustnic, žrela in/ali jezika. Pri nekaterih od teh bolnikov je do angioedema prišlo že prej pri jemanju drugih zdravil; med drugim pri jemanju zaviralcev ACE. Bolnikom, pri katerih pride do angioedema, je treba zdravilo Dafiro HCT takoj ukiniti. Ti bolniki ne smejo več prejemati zdravila Dafiro HCT.

Srčno popuščanje in koronarna bolezen/obdobje po miokardnem infarktu

Zaradi zavrtja sistema renin-angiotenzin-aldosteron je pri dovzetnih posameznikih mogoče pričakovati spremenjeno delovanje ledvic. Pri bolnikih s hudim srčnim popuščanjem, pri katerih je delovanje ledvic lahko odvisno od aktivnosti sistema renin-angiotenzin-aldosteron, so se med zdravljenjem z zaviralci ACE in antagonisti angiotenzinskih receptorjev pojavile oligurija in/ali napredujoča azotemija ter (redko) akutna odpoved ledvic in/ali smrt. O podobnih izidih so poročali pri valsartanu. Pregled bolnikov, ki imajo srčno popuščanje ali so v obdobju po miokardnem infarktu, mora vedno vključevati oceno ledvične funkcije.

V dolgoročni, s placebom kontrolirani študiji (PRAISE-2) amlodipina pri bolnikih s srčnim popuščanjem neishemične etiologije, ki so bili v razredih III in IV po NYHA (razvrstitev po New York Heart Association), je bil amlodipin povezan s številnejšimi opisanimi primeri pljučnega edema, čeprav se pojavnost poslabšanja srčnega popuščanja ni značilno razlikovala od tiste pri placebu.

Zaviralce kalcijevih kanalčkov, vključno z amlodipinom, je treba pri bolnikih s kongestivnim srčnim popuščanjem uporabljati previdno, ker lahko povečajo tveganje za nadaljnje srčnožilne zaplete in umrljivost.

Pri bolnikih s srčnim popuščanjem in koronarno boleznijo je priporočena previdnost, zlasti pri uporabi najvišjega odmerka zdravila Dafiro HCT 10 mg/320 mg/25 mg, saj je pri teh skupinah bolnikov na voljo le malo podatkov.

Stenoza aortne in mitralne zaklopke

Tako kot pri vseh vazodilatatorjih, je posebna previdnost potrebna pri bolnikih z mitralno stenozo ali s pomembno aortno stenozo, ki sicer ni močno izražena.

Nosečnost

Zdravljenja z antagonisti angiotenzina II se ne sme začeti med nosečnostjo. Pri bolnicah, ki načrtujejo nosečnost, je treba čimprej preiti na alternativno antihipertenzivno zdravljenje z uveljavljenim varnostnim profilom za uporabo v nosečnosti; razen, če se oceni, da je nadaljnje zdravljenje z antagonisti angiotenzina II nujno. Ob potrjeni nosečnosti je treba zdravljenje z antagonisti angiotenzina II takoj prekiniti in, če je primerno, začeti alternativno zdravljenje (glejte poglavji 4.3 in

4.6).

Primarni hiperaldosteronizem

Bolnikov s primarnim hiperaldosteronizmom ne smete zdraviti z antagonistom angiotenzina II valsartanom, ker tem bolnikom osnovna bolezen prizadene sistem renin-angiotenzin. Iz tega razloga uporaba zdravila Dafiro HCT ni priporočena pri tej skupini bolnikov.

Sistemski eritematozni lupus

Poročali so, da tiazidni diuretiki, vključno s hidroklorotiazidom, poslabšajo ali aktivirajo sistemski eritematozni lupus.

Druge presnovne motnje

Tiazidni diuretiki, vključno s hidroklorotiazidom, lahko vplivajo na toleranco za glukozo in zvišajo koncentracije holesterola, trigliceridov in sečne kisline v serumu. Pri sladkornih bolnikih je včasih treba prilagoditi odmerjanje insulina ali peroralnih hipoglikemičnih zdravil.

Zaradi vsebnosti hidroklorotiazida je pri bolnikih s simptomatsko hiperurikemijo uporaba zdravila Dafiro HCT kontraindicirana. Hidroklorotiazid lahko z zmanjševanjem izločanja sečne kisline iz telesa zviša njeno koncentracijo v serumu in povzroči ali poslabša že prisotno hiperurikemijo ter izzove protin pri bolnikih, ki so k temu nagnjeni.

Tiazidi zmanjšajo izločanje kalcija z urinom in lahko povzročijo občasno rahlo zvišanje koncentracije kalcija v serumu brez znanih motenj presnove kalcija. Zdravilo Dafiro HCT je kontraindicirano pri bolnikih s hiperkalciemijo in ga je mogoče uporabljati šele po korekciji morebitne že prisotne hiperkalciemije. Če pride med zdravljenjem do razvoja hiperkalciemije, je treba uporabo zdravila

Dafiro HCT prekiniti. V času zdravljenja s tiazidi je treba periodično spremljati koncentracijo kalcija v serumu. Znatna hiperkalciemija je lahko znak prikritega hiperparatiroidizma. Pred opravljanjem preiskav delovanja obščitnice je treba prekiniti jemanje tiazidov.

Fotosenzitivnost

Pri uporabi tiazidnih diuretikov so opisovali primere fotosenzitivnostnih reakcij (glejte poglavje 4.8).

Če med zdravljenjem z zdravilom Dafiro HCT pride do fotosenzitivnostne reakcije, je priporočena prekinitev zdravljenja. Če je ponovna uvedba diuretika neizogibna, je priporočena zaščita izpostavljenih predelov kože pred soncem ali umetno svetlobo UVA.

Akutni glavkom zaprtega zakotja

Hidroklorotiazid je sulfonamid, ki je povezan z idiosinkratično reakcijo, ki povzroča akutno prehodno kratkovidnost in akutni glavkom zaprtega zakotja. Simptomi vključujejo akutno poslabšanje ostrine vida ali bolečine v očeh in se praviloma pojavijo v obdobju nekaj ur do enega tedna po začetku zdravljenja. Nezdravljen akutni glavkom zaprtega zakotja lahko povzroči trajno izgubo vida.

Osnovno zdravljenje predstavlja čim hitrejše prenehanje uporabe hidroklorotiazida. Če intraokularni tlak ostane nekontroliran, je treba razmisliti o takojšnjem medikamentnem ali kirurškem zdravljenju.

Med dejavniki tveganja za razvoj akutnega glavkoma zaprtega zakotja je lahko anamneza alergije na sulfonamide ali penicilin.

Splošno

Previdnost je potrebna pri bolnikih , pri katerih je že kdaj prišlo do preobčutljivostne reakcije na druge antagoniste angiotenzina II. Preobčutljivostne reakcije na hidroklorotiazid so bolj verjetne pri bolnikih z alergijo in astmo.

Starejši (stari 65 let ali več)

Pri starejših bolnikih je priporočena previdnost, kar vključuje bolj pogosto merjenje krvnega tlaka, zlasti pri uporabi najvišjega odmerka zdravila Dafiro HCT 10 mg/320 mg/25 mg, saj je za to skupino bolnikov na voljo le malo podatkov.

Dvojno zaviranje sistema renin-angiotenzin-aldosteron (RAAS)

Obstajajo dokazi, da sočasna uporaba zaviralcev ACE, antagonistov angiotenzinskih receptorjev ali aliskirena poveča tveganje za hipotenzijo, hiperkaliemijo in zmanjšano delovanje ledvic (vključno z akutno odpovedjo ledvic). Dvojna blokada sistema RAAS s hkratno uporabo zaviralcev ACE, antagonistov angiotenzinskih receptorjev ali aliskirena zato ni priporočljiva (glejte poglavji 4.5 in

5.1).

Če je zdravljenje z dvojno blokado res nujno, sme potekati le pod nadzorom specialista in s pogostimi natančnimi kontrolami delovanja ledvic, elektrolitov in krvnega tlaka. Pri bolnikih z diabetično nefropatijo se zaviralcev ACE in antagonistov angiotenzinskih receptorjev ne sme uporabljati sočasno.

4.5Medsebojno delovanje z drugimi zdravili in druge oblike interakcij

Formalnih študij medsebojnega delovanja zdravila Dafiro HCT z drugimi zdravili niso izvedli. V tem poglavju so zato navedeni samo podatki, ki so znani za posamezne učinkovine in njihovo medsebojno delovanje z drugimi zdravili.

Pomembno pa je upoštevati, da zdravilo Dafiro HCT lahko okrepi hipotenzivno delovanje drugih antihipertenzivnih zdravil.

Sočasna uporaba ni priporočena

posamezna

znana interakcija s

učinek medsebojnega delovanja z drugim zdravilom

sestavina

spodaj navedenim

 

zdravila

zdravilom

 

Dafiro HCT

 

 

valsartan in

litij

Med sočasno uporabo litija in zaviralcev angiotenzinske

hidrokloro-

 

konvertaze, antagonistov angiotenzinskih receptorjev tipa

tiazid

 

II, vključno z valsartanom ali tiazidov, so poročali o

 

 

reverzibilnem povečanju koncentracije litija v serumu in

 

 

povečanju njegovih toksičnih učinkov. Ker tiazidi

 

 

zmanjšajo ledvični očistek litija, uporaba zdravila Dafiro

 

 

HCT lahko predvidoma poveča toksične učinke litija. Med

 

 

sočasno uporabo je zato priporočljivo natančno

 

 

kontrolirati koncentracijo litija v serumu.

valsartan

diuretiki, ki varčujejo s

Če kaže, da je treba v kombinaciji z valsartanom nujno

 

kalijem, kalijevi

uporabljati zdravilo, ki vpliva na koncentracijo kalija, je

 

dodatki, nadomestki

priporočljivo pogosto kontrolirati koncentracijo kalija v

 

soli, ki vsebujejo kalij

plazmi.

 

in druge učinkovine, ki

 

 

lahko zvišajo

 

 

koncentracijo kalija

 

amlodipin

grenivka ali grenivkin

Sočasna uporaba amlodipina in grenivke ali grenivkinega

 

sok

soka ni priporočljiva, saj se pri nekaterih bolnikih lahko

 

 

poveča biološka uporabnost in s tem okrepi učinek na

 

 

znižanje krvnega tlaka.

Med sočasno uporabo je potrebna previdnost

posamezna

znana interakcija s

učinek medsebojnega delovanja z drugim zdravilom

sestavina

spodaj navedenim

 

zdravila

zdravilom

 

Dafiro HCT

 

 

amlodipin

zaviralci CYP3A4

Sočasna uporaba amlodipina z močnimi ali zmernimi

 

(npr. ketokonazol,

zaviralci CYP3A4 (zaviralci proteaze, azolski

 

itrakonazol, ritonavir)

antimikotiki, makrolidi, kot sta eritromicin ali

 

 

klaritromicin, verapamil ali diltiazem) lahko povzroči

 

 

pomembno povečanje izpostavljenosti amlodipinu.

 

 

Klinične posledice teh farmakokinetičnih sprememb so

 

 

lahko izrazitejše pri starejših. Morda bo potrebno klinično

 

 

spremljanje in prilagajanje odmerkov.

 

induktorji CYP3A4

O vplivu induktorjev CYP3A4 na amlodipin ni podatkov.

 

(antiepileptiki [npr.

Sočasna uporaba induktorjev CYP3A4 (npr. rifampicin,

 

karbamazepin,

Hypericum perforatum) lahko povzroči znižanje

 

fenobarbital, fenitoin,

plazemske koncentracije amlodipina. Pri sočasni uporabi

 

fosfenitoin, primidon],

amlodipina in induktorjev CYP3A4 je potrebna

 

rifampicin, Hypericum

previdnost.

 

perforatum

 

 

[šentjanževka])

 

 

simvastatin

Pri večkratnem sočasnem odmerjanju amlodipina 10 mg

 

 

in simvastatina 80 mg je prišlo do 77 % večje

 

 

izpostavljenosti simvastatinu kot pri odmerjanju samo

 

 

simvastatina. Pri bolnikih, ki prejemajo amlodipin, je

 

 

priporočeno znižati odmerek simvastatina na 20 mg

 

 

dnevno.

 

dantrolen (infuzija)

Po dajanju verapamila in intravenske infuzije dantrolena

 

 

so pri živalih opazili ventrikularno fibrilacijo in srčnožilni

 

 

kolaps s smrtnim izidom, v povezavi s hiperkaliemijo.

 

 

Zaradi nevarnosti pojava hiperkaliemije se je

 

 

priporočljivo izogibati sočasni uporabi zaviralcev

 

 

kalcijevih kanalčkov, kakršen je amlodipin, pri bolnikih,

 

 

ki so občutljivi za maligno hipertermijo, in pri zdravljenju

 

 

maligne hipertermije.

valsartan in

nesteroidna

NSAIDS lahko pri sočasni uporabi oslabijo

hidrokloro-

protivnetna zdravila

antihipertenzivni učinek tako antagonistov angiotenzina II

tiazid

(NSAIDs), vključno s

kot hidroklorotiazida. Poleg tega lahko sočasna uporaba

 

selektivnimi zaviralci

zdravila Dafiro HCT in NSAIDs povzroča poslabšanje

 

ciklooksigenaze-2 (z

delovanja ledvic in zvišanje koncentracije kalija v serumu.

 

zaviralci COX-2),

Zato je na začetku zdravljenja priporočljivo kontrolirati

 

acetilsalicilno kislino

delovanje ledvic; potrebna je tudi ustrezna hidracija

 

(>3 g/dan) in

bolnika.

 

neselektivnimi NSAIDs

 

valsartan

zaviralci privzemnega

Rezultati in vitro študije na tkivu človeških jeter kažejo,

 

prenašalca (rifampicin,

da je valsartan substrat privzemnega prenašalca

 

ciklosporin) ali

OATP1B1 v jetrih in izlivnega prenašalca MRP2 v jetrih.

 

izlivnega prenašalca

Sočasna uporaba zaviralcev privzemnega prenašalca

 

(ritonavir)

(rifampicina, ciklosporina) ali zaviralcev izlivnega

 

 

prenašalca (ritonavirja) lahko poveča sistemsko

 

 

izpostavljenost valsartanu.

HCT

alkohol,barbiturati ali

Sočasna uporaba tiazidnih diuretikov in snovi, ki prav

 

narkotiki

tako znižujejo krvni tlak (na primer z zmanjševanjem

 

 

aktivnosti simpatičnega centralnega živčevja ali z direktno

 

 

vazodilatacijo) lahko okrepi ortostatsko hipotenzijo.

 

amantadin

Tiazidi, vključno s hidroklorotiazidom, lahko povečajo

 

 

tveganje za neželene učinke, ki jih povzroča amantadin.

 

antiholinergične

Antiholinergične zdravilne učinkovine (na primer atropin,

 

zdravilne učinkovine in

biperiden) lahko povečajo biološko uporabnost diuretikov

 

druga zdravila, ki

tiazidnega tipa, verjetno zaradi zmanjšanja motilitete

 

vplivajo na motiliteto

prebavil in hitrosti praznjenja želodca. Nasprotno pa

 

želodca

predvidevajo, da prokinetične snovi, kot je cisaprid, lahko

 

 

zmanjšajo biološko uporabnost diuretikov tiazidnega tipa.

 

antidiabetična zdravila

Tiazidi lahko vplivajo na toleranco za glukozo. Včasih je

 

(npr. insulin in

treba prilagoditi odmerek antidiabetičnega zdravila.

 

peroralni antidiabetiki)

 

 

metformin

Pri uporabi metformina je potrebna previdnost zaradi

 

 

tveganja za laktacidozo, ki jo lahko sproži morebitna

 

 

odpoved delovanja ledvic, povezana s hidroklorotiazidom.

 

zaviralci adrenergičnih

Sočasna uporaba zaviralcev adrenergičnih receptorjev

 

receptorjev beta in

beta in tiazidnih diuretikov, vključno s

 

diazoksid

hidroklorotiazidom, lahko poveča tveganje za

 

 

hiperglikemijo. Tiazidni diuretiki, vključno s

 

 

hidroklorotiazidom, lahko povečajo hiperglikemični

 

 

učinek diazoksida.

 

ciklosporin

Sočasno zdravljenje s ciklosporinom lahko poveča

 

 

tveganje za hiperurikemijo in za zaplete protinske narave.

 

Citotoksične zdravilne

Tiazidi, vključno s hidroklorotiazidom, lahko zmanjšajo

 

učinkovine

izločanje citotoksičnih zdravilnih učinkovin (npr.

 

 

ciklofosfamida in metotreksata) preko ledvic in

 

 

stopnjujejo njihov mielosupresiven učinek.

 

Digitalisovi glikozidi

Lahko pride do pojava s tiazidi inducirane hipokaliemije

 

 

ali hipomagneziemije - neželenih učinkov, ki povečujeta

 

 

verjetnost za nastop srčnih aritmij, ki jih povzroča

 

 

digitalis.

 

jodirana kontrastna

Pri bolnikih, ki so zaradi jemanja diuretikov dehidrirani,

 

sredstva

obstaja povečano tveganje za akutno odpoved ledvic,

 

 

posebno pri uporabi visokih odmerkov jodiranih

 

 

kontrastnih sredstev. Bolnike je treba pred uporabo

 

 

kontrastnih sredstev rehidrirati.

 

ionske izmenjevalne

Holestiramin in holestipol zmanjšujeta absorpcijo

 

smole

tiazidnih diuretikov, vključno s hidroklorotiazidom. To

 

 

lahko zmanjša učinkovitost tiazidnih diuretikov pod

 

 

terapevtsko raven. Navedeno medsebojno delovanje pa je

 

 

mogoče zmanjšati z ustreznim razporedom odmerjanja

 

 

hidroklorotiazida in izmenjevalne smole, in sicer je treba

 

 

hidroklorotiazid vzeti najmanj 4 ure pred odmerjanjem

 

 

izmenjevalne smole oziroma 4-6 ur po njem.

 

zdravila, ki vplivajo na

Sočasna uporaba kaliuretičnih diuretikov,

 

koncentracijo kalija v

kortikosteroidov, odvajal, kortikotropina (ACTH),

 

serumu

amfotericina, karbenoksolona, penicilina G, derivatov

 

 

salicilne kisline ali antiaritmikov lahko okrepi

 

 

hipokaliemično delovanje hidroklorotiazida. Če je

 

 

navedena zdravila treba predpisati hkrati s kombinacijo

 

 

amlodipin/valsartan/hidroklorotiazid, je priporočeno

 

 

spremljanje koncentracije kalija v plazmi.

 

zdravila, ki vplivajo na

Sočasna uporaba zdravil, kot so antidepresivi,

 

koncentracijo natrija v

antipsihotiki, antiepileptiki itd., lahko okrepi

 

serumu

hiponatriemično delovanje diuretikov. Pri dolgotrajni

 

 

uporabi teh zdravil je potrebna previdnost.

 

zdravila, ki lahko

Zaradi nevarnosti hipokaliemije je potrebna previdnost pri

 

sprožijo torsades de

uporabi hidroklorotiazida v kombinaciji z zdravili, ki

 

pointes

lahko sprožijo torsades de pointes, zlasti z antiaritmiki

 

 

skupin Ia in III in z nekaterimi antipsihotiki.

 

zdravila za zdravljenje

Ker hidroklorotiazid lahko zviša koncentracijo sečne

 

protina (probenecid,

kisline v serumu, je včasih treba prilagoditi odmerjanje

 

sulfinpirazon in

urikozurikov. Včasih je treba zvišati odmerek probenecida

 

alopurinol)

ali sulfinpirazona.

 

 

Sočasna uporaba tiazidnih diuretikov, vključno s

 

 

hidroklorotiazidom, lahko poveča pogostnost

 

 

preobčutljivostnih reakcij na alopurinol.

 

metildopa

Pri sočasni uporabi hidroklorotiazida in metildope so

 

 

poročali o posameznih primerih hemolitične anemije.

 

nedepolarizacijski

Tiazidi, vključno s hidroklorotiazidom, lahko povečajo

 

relaksanti skeletnih

učinek derivatov kurara.

 

mišic (npr. tubokurarin)

 

 

druga

Tiazidi okrepijo antihipertenzivno delovanje drugih

 

antihipertenzivna

antihipertenzivnih zdravil (na primer gvanetidina,

 

zdravila

metildope, zaviralcev adrenergičnih receptorjev beta,

 

 

vazodilatatorjev, zaviralcev kalcijevih kanalčkov,

 

 

zaviralcev ACE, zaviralcev angiotenzinskih receptorjev in

 

 

neposrednih zaviralcev renina (Direct Renin Inhibitors =

 

 

DRI).

 

Presorski amini (npr.

Hidroklorotiazid lahko zmanjša odziv na presorske amine,

 

noradrenalin,

kot je noradrenalin. Klinični pomen tega učinka ni jasen

 

adrenalin)

in ne zadošča za odsvetovanje uporabe teh zdravil.

 

 

 

 

vitamin D in kalcijeve

Sočasna uporaba tiazidnih diuretikov, vključno s

 

soli

hidroklorotiazidom, in vitamina D ali kalcijevih soli lahko

 

 

stopnjuje zviševanje koncentracije kalcija v serumu. Pri

 

 

bolnikih, ki so nagnjeni k razvoju hiperkalciemije (na

 

 

primer pri tistih s hiperparatiroidizmom, z maligno

 

 

boleznijo ali s hipervitaminozo D), lahko sočasna uporaba

 

 

tiazidnih diuretikov zaradi povečanega obsega tubulne

 

 

reabsorpcije kalcija povzroči hiperkalciemijo.

Dvojno zaviranje sistema renin-angiotenzin-aldosteron z antagonisti angiotenzinskih receptorjev, zaviralci ACE ali aliskirenom

Podatki kliničnih preskušanj so pokazali, da je dvojna blokada sistema renin-angiotenzin-aldosteron (RAAS) s hkratno uporabo zaviralcev ACE, antagonistov angiotenzinskih receptorjev ali aliskirena povezana z večjo pogostnostjo neželenih učinkov, npr. hipotenzije, hiperkaliemije in zmanjšanega delovanja ledvic (vključno z akutno odpovedjo ledvic) kot uporaba enega samega zdravila, ki deluje na RAAS (glejte poglavja 4.3, 4.4. in 5.1).

4.6Plodnost, nosečnost in dojenje

Nosečnost

Amlodipin

Varnosti uporabe amlodipina med nosečnostjo niso ugotavljali. V študijah na živalih so pri velikih odmerkih opazili škodljiv vpliv na sposobnost razmnoževanja (glejte poglavje 5.3). Uporaba med nosečnostjo je priporočljiva le v primeru, ko ni druge varnejše izbire, in ko bolezen sama predstavlja večje tveganje za mater in plod.

Valsartan

Uporaba antagonistov angiotenzina II v prvem trimesečju nosečnosti ni priporočljiva (glejte poglavje 4.4). Uporaba antagonistov angiotenzina II je kontraindicirana v drugem in tretjem trimesečju nosečnosti (glejte poglavji 4.3 in 4.4).

Epidemiološki podatki niso pokazali teratogenega učinka pri nosečnicah, ki so bile v prvem trimesečju izpostavljene zaviralcem ACE, vendar pa majhnega povečanega tveganja ni možno izključiti. Čeprav ni na voljo kontroliranih epidemioloških podatkov glede tveganja pri uporabi antagonistov angiotenzina II, lahko podobno tveganje obstaja tudi za to skupino zdravil. Pri bolnicah, ki načrtujejo nosečnost, je treba čim prej preiti na alternativno antihipertenzivno zdravljenje z uveljavljenim varnostnim profilom za uporabo v nosečnosti; razen če se oceni, da je nadaljnje zdravljenje z antagonisti angiotenzina II nujno. Ob potrjeni nosečnosti je treba zdravljenje z antagonisti angiotenzina II takoj prekiniti in, če je primerno, začeti alternativno zdravljenje.

Znano je, da izpostavljenost antagonistom angiotenzina II v drugem in tretjem trimesečju nosečnosti lahko povzroči fetotoksične učinke pri človeku (zmanjšano delovanje ledvic, oligohidramnij, zapoznela zakostenitev lobanje) in toksične učinke pri novorojenčku (ledvična odpoved, hipotenzija, hiperkaliemija) (glejte poglavje 5.3).

V primeru izpostavljenosti antagonistom angiotenzina II od drugega trimesečja nosečnosti dalje je priporočen ultrazvočni pregled lobanje in delovanja ledvic.

Otroke, katerih matere so prejemale antagoniste angiotenzina II, je treba pozorno spremljati zaradi možnosti hipotenzije (glejte poglavji 4.3 in 4.4).

Hidroklorotiazid

Izkušnje z uporabo hidroklorotiazida med nosečnostjo so omejene, posebno izkušnje z uporabo v prvem trimesečju. Študije na živalih niso zadostne.

Hidroklorotiazid prehaja preko posteljice. Glede na farmakološki mehanizem delovanja hidroklorotiazida lahko njegova uporaba v drugem in tretjem trimesečju ogroža fetoplacentarni krvni obtok in pri plodu in novorojenčku povzroči učinke, kot so ikterus, motnje v ravnovesju elektrolitov in trombocitopenijo.

Amlodipin/valsarta/hidroklorotiazid

Z uporabo zdravila Dafiro HCT pri nosečnicah ni nobenih izkušenj. Glede na obstoječe podatke o posameznih sestavinah uporaba zdravila Dafiro HCT ni priporočljiva v prvem trimesečju nosečnosti in je kontraindicirana v drugem in tretjem trimesečju nosečnosti (glejte poglavji 4.3 in 4.4).

Dojenje

Ni podatkov o uporabi valsartana in/ali amlodipina med dojenjem. Hidroklorotiazid se pri ljudeh v majhni količini izloča v materino mleko. Visoki odmerki tiazidov, ki povzročajo intenzivno izločanje urina, lahko zavrejo nastajanje mleka. Uporaba zdravila Dafiro HCT med dojenjem ni priporočena. Če bolnica uporablja zdravilo Dafiro HCT v času dojenja, naj uporablja čim nižje odmerke. Za uporabo med dojenjem je bolje izbrati drugo zdravilo z dokazanimi varnostnimi lastnostmi še posebno če gre za dojenje novorojenčka ali nedonošenčka.

Plodnost

Kliničnih študij glede plodnosti pri uporabi zdravila Dafiro HCT ni.

Valsartan

Valsartan v peroralnih odmerkih do 200 mg/kg/dan ni neugodno vplival na sposobnost razmnoževanja podganjih samic in samcev. Navedeni odmerek 6-krat presega najvišji priporočeni odmerek na osnovi enote mg/m2 pri ljudeh (izračun temelji na predpostavki, da 60-kilogramski bolnik zaužije 320 mg valsartana na dan).

Amlodipin

Pri nekaterih bolnikih, ki so jih zdravili z zaviralci kalcijevih kanalčkov, so poročali o reverzibilnih biokemijskih spremembah v glavah semenčic. Klinični podatki o možnem učinku amlodipina na plodnost so nezadostni. V eni študiji na podganah so ugotovili neželene učinke na plodnost pri samcih

(glejte poglavje 5.3).

4.7Vpliv na sposobnost vožnje in upravljanja s stroji

Bolniki, ki jemljejo zdravilo Dafiro HCT in vozijo motorna vozila ali uporabljajo stroje, morajo upoštevati, da se lahko občasno pojavi omotica ali utrujenost.

Amlodipin ima lahko blag do zmeren vpliv na sposobnost vožnje in upravljanja s stroji. Če se pri bolnikih, ki jemljejo zdravilo Dafiro HCT, pojavlja omotica, glavobol, utrujenost ali navzea, je njihova zmožnost reagiranja lahko zmanjšana.

4.8Neželeni učinki

Spodaj navedene varnostne lastnosti zdravila Dafiro HCT se nanašajo na podatke iz študij z zdravilom Dafiro HCT in na znane varnostne lastnosti njegovih posameznih sestavin amlodipina, valsartana in hidroklorotiazida.

Povzetek varnostnega profila zdravila

Varnost zdravila Dafiro HCT so ocenjevali pri uporabi njegovega najvišjega odmerka 10 mg/320 mg/25 mg, in sicer v eni kotrolirani kratkotrajni (8-tedenski) klinični študiji z 2.271 bolniki, od katerih jih je 582 prejemalo valsartan v kombinaciji z amlodipinom in s

hidroklorotiazidom. Neželeni učinki so bili večinoma blagi in prehodne narave in le redko je bilo treba zaradi njih prekiniti zdravljenje. V tem aktivno kontroliranem kliničnem preskušanju sta bila najbolj pogosta razloga za prekinitev zdravljenja z zdravilom Dafiro HCT omotičnost in hipotenzija (0,7 %).

V 8-tedenski kontrolirani klinični študiji niso opažali nobenih novih ali nepričakovanih neželenih učinkov pri uporabi trotirnega zdravljenja v primerjavi z znanimi učinki pri monoterapiji ali pri kombinaciji dveh sestavin.

V 8-tedenski kontrolirani klinični študiji so bile pri uporabi kombinacije v zdravilu Dafiro HCT spremembe vrednosti laboratorijskih parametrov majhne in v skladu s farmakološkim načinom delovanja posameznih sestavin. Prisotnost valsartana v trojni kombinaciji je ublažila hipokaliemično delovanje hidroklorotiazida.

Tabelaričen pregled neželenih učinkov

Spodaj navedeni neželeni učinki, ki so našteti po MedDRA razvrstitvi organskih sistemov in po pogostnosti, se nanašajo na zdravilo Dafiro HCT (amlodipin/valsartan/hidroklorotiazid) in na amlodipin, valsartan in hidroklorotiazid posamezno.

Zelo pogosti (≥1/10); pogosti (≥1/100 do <1/10); občasni (≥1/1.000 do <1/100); redki (≥1/10.000 do <1/1.000); zelo redki (<1/10.000), pogostnost neznana (ni mogoče oceniti iz razpoložljivih podatkov).

Organski sistem

Neželeni učinki

Pogostnost

 

 

 

po MedDRA

 

Dafiro

amlodipin

valsartan

HCT

 

 

HCT

 

 

 

Bolezni krvi in

agranulocitoza, odpoved

--

--

--

zelo redki

limfatičnega

kostnega mozga

 

 

 

 

sistema

znižana vrednost

--

--

pogostnost

--

 

hemoglobina in hematokrita

 

 

neznana

 

 

hemolitična anemija

--

--

--

zelo redki

 

levkopenija

--

zelo redki

--

zelo redki

 

nevtropenija

--

--

pogostnost

--

 

 

 

 

neznana

 

 

trombocitopenija, včasih s

--

zelo redki

pogostnost

redki

 

purpuro

 

 

neznana

 

 

aplastična anemija

--

--

--

pogostnost

 

 

 

 

 

neznana

Bolezni

preobčutljivost

--

zelo redki

pogostnost

zelo redki

imunskega

 

 

 

neznana

 

sistema

 

 

 

 

 

Presnovne in

anoreksija

občasni

--

--

--

prehranske

hiperkalciemija

občasni

--

--

redki

motnje

hiperglikemija

--

zelo redki

--

redki

 

hiperlipidemija

občasni

--

--

--

 

hiperurikemija

občasni

--

--

pogosti

 

hipokloremična alkaloza

--

--

--

zelo redki

 

hipokaliemija

pogosti

--

--

zelo pogosti

 

hipomagneziemija

--

--

--

pogosti

 

hiponatriemija

občasni

--

--

pogosti

 

poslabšanje metaboličnega

--

--

--

redki

 

stanja pri sladkorni bolezni

 

 

 

 

Psihiatrične

depresija

--

občasni

--

redki

motnje

nespečnost/motnje spanja

občasni

občasni

--

redki

 

nihanje razpoloženja

--

občasni

--

 

 

zmedenost

--

redki

--

--

Bolezni živčevja

motena koordinacija gibov

občasni

--

--

--

 

omotičnost

pogosti

pogosti

--

redki

 

posturalna omotičnost,

občasni

--

--

--

 

omotičnost pri telesnem

 

 

 

 

 

naporu

 

 

 

 

 

disgevzija

občasni

občasni

--

--

 

ekstrapiramidni sindrom

--

pogostnost

--

--

 

 

 

neznana

 

 

 

glavobol

pogosti

pogosti

--

redki

 

hipertonija

--

zelo redki

--

--

 

letargija

občasni

--

--

--

 

parestezija

občasni

občasni

--

redki

 

periferna nevropatija,

občasni

zelo redki

--

--

 

nevropatija

 

 

 

 

 

somnolenca

občasni

pogosti

--

--

 

sinkopa

občasni

občasni

--

--

 

tremor

--

občasni

--

--

 

hipoestezija

--

občasni

--

--

Očesne bolezni

akutni glavkom zaprtega

--

--

--

pogostnost

 

zakotja

 

 

 

neznana

 

motnja vida

--

občasni

--

--

 

okvara vida

občasni

občasni

--

redki

Ušesne bolezni,

tinitus

--

občasni

--

--

vključno z

vrtoglavica

občasni

--

občasni

--

motnjami

 

 

 

 

 

labirinta

 

 

 

 

 

Srčne bolezni

palpitacije

--

pogosti

--

--

 

tahikardija

občasni

--

--

--

 

aritmije (vključno z

--

zelo redki

--

redki

 

bradikardijo, ventrikularno

 

 

 

 

 

tahikardijo in atrijsko

 

 

 

 

 

fibrilacijo)

 

 

 

 

 

miokardni infarkt

--

zelo redki

--

--

Žilne bolezni

navali rdečice

--

pogosti

--

--

 

hipotenzija

pogosti

občasni

--

--

 

ortostatska hipotenzija

občasni

--

--

pogosti

 

flebitis, tromboflebitis

občasni

--

--

--

 

vaskulitis

--

zelo redki

pogostnost

--

 

 

 

 

neznana

 

Bolezni dihal,

kašelj

občasni

zelo redki

občasni

--

prsnega koša in

dispneja

občasni

občasni

--

--

mediastinalnega

dihalna stiska, pljučni edem,

--

--

--

zelo redki

prostora

pljučnica

 

 

 

 

 

rinitis

--

občasni

--

--

 

vnetje žrela oziroma grla

občasni

--

--

--

Bolezni prebavil

bolečine v trebuhu, bolečine

občasni

pogosti

občasni

redki

 

v zgornjem delu trebuha

 

 

 

 

 

zadah

občasni

--

--

--

 

spremenjen ritem in narava

--

občasni

--

--

 

odvajanja blata

 

 

 

 

 

obstipacija

--

--

--

redki

 

zmanjšan apetit

--

--

--

pogosti

 

diareja

občasni

občasni

--

redki

 

suha usta

občasni

občasni

--

--

 

dispepsija

pogosti

občasni

--

--

 

gastritis

--

zelo redki

--

--

 

hiperplazija dlesni

--

zelo redki

--

--

 

navzea

občasni

pogosti

--

pogosti

 

vnetje trebušne slinavke

--

zelo redki

--

zelo redki

 

bruhanje

občasni

občasni

--

pogosti

Bolezni jeter,

patološke vrednosti testov

--

zelo redki**

pogostnost

--

žolčnika in

jetrne funkcije, vključno z

 

 

neznana

 

žolčevodov

zvišano koncentracijo

 

 

 

 

 

bilirubina v krvi

 

 

 

 

 

hepatitis

--

zelo redki

--

--

 

intrahepatična holestaza,

--

zelo redki

--

redki

 

ikterus

 

 

 

 

Bolezni kože in

alopecija

--

občasni

--

 

podkožja

angioedem

--

zelo redki

pogostnost

--

 

 

 

 

neznana

 

 

bulozni dermatitis

--

--

pogostnost

--

 

 

 

 

neznana

 

 

reakcije podobne kožnemu

--

--

--

zelo redki

 

eritematoznemu lupusu,

 

 

 

 

 

reaktivacija kožnega

 

 

 

 

 

eritematoznega lupusa

 

 

 

 

 

multiformni eritem

--

zelo redki

--

pogostnost

 

 

 

 

 

neznana

 

eksantem

--

občasni

--

--

 

čezmerno znojenje

občasni

občasni

--

--

 

fotosenzitivnost*

--

zelo redki

--

redki

 

srbenje

občasni

občasni

pogostnost

--

 

 

 

 

neznana

 

 

purpura

--

občasni

--

redki

 

izpuščaj

--

občasni

pogostnost

pogosti

 

 

 

 

neznana

 

 

spremembe barve kože

--

občasni

--

--

 

urtikarija in druge oblike

--

zelo redki

--

pogosti

 

izpuščaja

 

 

 

 

 

nekrotizirajoči vaskulitis in

--

--

--

zelo redki

 

toksična epidermalna

 

 

 

 

 

nekroliza

 

 

 

 

 

eksfoliativni dermatitis

--

zelo redki

--

--

 

Stevens-Johnson sindrom

--

zelo redki

--

--

 

Quinckerjev edem

--

zelo redki

--

--

Bolezni mišično-

artralgija

--

občasni

--

--

skeletnega

bolečine v hrbtu

občasni

občasni

--

--

sistema in

otekanje sklepov

občasni

--

--

--

vezivnega tkiva

krči v mišicah

občasni

občasni

--

pogostnost

 

 

 

 

 

neznana

 

oslabelost mišic

občasni

--

--

--

 

mialgija

občasni

občasni

pogostnost

--

 

 

 

 

neznana

 

 

bolečine v okončinah

občasni

--

--

--

 

otekanje gležnjev

--

pogosti

--

--

Bolezni sečil

zvišana vrednost kreatinina

občasni

--

pogostnost

--

 

v krvi

 

 

neznana

 

 

motnje uriniranja

 

občasni

 

 

 

nikturija

--

občasni

--

--

 

polakisurija

pogosti

občasni

 

 

 

motnja delovanja ledvic

--

--

--

pogostnost

 

 

 

 

 

neznana

 

akutna odpoved ledvic

občasni

--

--

pogostnost

 

 

 

 

 

neznana

 

okvara in odpoved ledvic

--

--

pogostnost

redki

 

 

 

 

neznana

 

Motnje

impotenca

občasni

občasni

--

pogosti

reprodukcije in

ginekomastija

 

občasni

--

--

dojk

 

 

 

 

 

Splošne težave in

abazija, posturalna

občasni

--

--

--

spremembe na

nestabilnost

 

 

 

 

mestu aplikacije

astenija

občasni

občasni

--

pogostnost

 

 

 

 

 

neznana

 

nelagodje in splošno slabo

občasni

občasni

--

--

 

počutje

 

 

 

 

 

utrujenost

pogosti

pogosti

občasni

--

 

nekardiogena bolečina v

občasni

občasni

--

--

 

prsnem košu

 

 

 

 

 

edem

pogosti

pogosti

--

--

 

bolečina

--

občasni

--

--

 

zvišana telesna temperatura

--

--

--

pogostnost

 

 

 

 

 

neznana

Preiskave

zvišane vrednosti lipidov

 

--

 

zelo pogosti

 

zvišana koncentracija dušika

občasni

--

--

--

 

sečnine v krvi

 

 

 

 

 

zvišana koncentracija sečne

občasni

--

--

 

 

kisline v krvi

 

 

 

 

 

glukozurija

 

 

 

redki

 

znižana koncentracija kalija

občasni

--

--

--

 

v krvi

 

 

 

 

 

zvišana koncentracija kalija

--

--

pogostnost

--

 

v krvi

 

 

neznana

 

 

povečanje telesne mase

občasni

občasni

--

--

 

zmanjšanje telesne mase

--

občasni

--

--

*glejte poglavje 4.4 Fotosenzitivnost

**o tem so najpogosteje poročali v povezavi s holestazo

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih zdravila po izdaji dovoljenja za promet je pomembno. Omogoča namreč stalno spremljanje razmerja med koristmi in tveganji zdravila. Od zdravstvenih delavcev se zahteva, da poročajo o katerem koli domnevnem neželenem učinku zdravila na nacionalni center za poročanje, ki je naveden v Prilogi V.

4.9Preveliko odmerjanje

Simptomi

Izkušenj s prevelikim odmerjanjem zdravila Dafiro HCT ni. Najpomembnejši simptom prevelikega odmerjanja valsartana je verjetno izrazita hipotenzija z omotico. Preveliko odmerjanje amlodipina lahko povzroči čezmerno periferno vazodilatacijo in morda refleksno tahikardijo. Pri uporabi amlodipina poročali o izraziti in potencialno dolgotrajni obliki sistemske hipotenzije, vključno s šokom s smrtnim izidom.

Zdravljenje

Amlodipin/valsartan/hidroklorotiazid

Klinično značilna hipotenzija zaradi prevelikega odmerka zdravila Dafiro HCT zahteva srčnožilno podporo, vključno s pogostim nadziranjem delovanja srca in dihal, dviganjem udov ter kontrolo krožečega volumna tekočine in izločanja urina. Za obnovitev žilnega tonusa in krvnega tlaka lahko koristi vazokonstriktor, če za njegovo uporabo ni kontraindikacij. Intravenska uporaba kalcijevega glukonata lahko koristi za odpravljanje učinkov blokade kalcijevih kanalčkov.

Amlodipin

Če je bolnik zdravilo zaužil pred kratkim, pride v poštev sprožitev bruhanja ali izpiranje želodca.

Uporaba aktivnega oglja pri zdravih prostovoljcih tik pred zaužitjem amlodipina ali do dve uri po njem, je bistveno zmanjšala absorpcijo amlodipina.

Ni verjetno, da bi amlodipin odstranili z dializo.

Valsartan

Ni verjetno, da bi valsartan odstranili z dializo.

Hidroklorotiazid

Preveliko odmerjanje hidroklorotiazida je povezano s pomanjkanjem elektrolitov (s hipokaliemijo in hipokloremijo) in s hipovolemijo, do česar pride zaradi prekomernega odvajanja vode. Med simptomi in znaki prevelikega odmerjanja sta najbolj pogosta navzea in somnolenca. Hipokaliemija lahko povzroči mišične krče in/ali stopnjuje srčne aritmije, ki so povezane s sočasno uporabo digitalisovih glikozidov ali določenih antiaritmičnih zdravil.

Ni ugotovljeno, v kolikšni meri je mogoče s hemodializo odstraniti hidroklorotiazid iz telesa.

5.FARMAKOLOŠKE LASTNOSTI

5.1Farmakodinamične lastnosti

Farmakoterapevtska skupina: zdravila z delovanjem na renin-angiotenzinski sistem, antagonisti angiotenzina II, druge kombinacije, oznaka ATC: C09DX01.

Mehanizem delovanja

Zdravilo Dafiro HCT vsebuje tri antihipertenzivne učinkovine s komplementarnimi mehanizmi delovanja za obvladanje krvnega tlaka pri bolnikih z esencialno hipertenzijo: amlodipin spada med zaviralce kalcijevih kanalčkov, valsartan med antagoniste angiotenzina II in hidroklorotiazid v skupino tiazidnih diuretikov. Kombinacija teh učinkovin ima aditiven antihipertenziven učinek.

Amlodipin/valsartan/hidroklorotiazid

Klinična učinkovitost in varnost

Zdravilo Dafiro HCT so proučevali v dvojno slepi, aktivno kontrolirani študiji pri bolnikih s hipertenzijo. Skupno je 2.271 bolnikov z zmerno do hudo hipertenzijo (njihovo povprečje sistoličnega/diastoličnega krvnega tlaka ob izhodišču je bilo 170/107 mmHg) prejemalo kombinacije amlodipin/valsartan/hidroklorotiazid 10 mg/320 mg/25 mg, valsartan/ hidroklorotiazid 320 mg/25 mg, amlodipin/valsartan 10 mg/320 mg ali hidroklorotiazid/amlodipin 25 mg/10 mg. Na začetku študije so bolniki prejemali manjše odmerke svoje kombinacije zdravil, do konca 2. tedna pa so jim odmerke zvišali do polne terapevtske višine.

Po 8 tednih je bilo povprečno znižanje sistoličnega/diastoličnega krvnega tlaka 39,7/24,7 mmHg z zdravilom Dafiro HCT, 32,0/19,7 mmHg s kombinacijo valsartan/hidroklorotiazid, 33,5/21,5 mmHg s kombinacijo amlodipin/valsartan in 31,5/19,5 mmHg s kombinacijo amlodipin/ hidroklorotiazid. Pri zniževanju diastoličnega in sistoličnega krvnega tlaka je bil trojna kombinacija statistično boljša od vsake od treh dvojnih kombinacij. Znižanje sistoličnega/diastoličnega krvnega tlaka je bilo z zdravilom Dafiro HCT za 7,6/5,0 mmHg večje kot s kombinacijo valsartan/hidroklorotiazid, za 6,2/3,3 mmHg večje kot s kombinacijo amlodipin/valsartan in za 8,2/5,3 mmHg večje kot s kombinacijo amlodipin/hidroklorotiazid. Do polnega učinka na zniževanje krvnega tlaka je prišlo po 2 tednih zdravljenja z najvišjimi odmerki zdravila Dafiro HCT. Krvni tlak je uspelo uravnati (<140/90 mmHg) statistično večjemu deležu bolnikov, ki so jemali zdravilo Dafiro HCT (71 %) v primerjavi s tistimi, ki so jemali katero od treh kombinacij s po dvema zdraviloma (45-54 %) (p<0,0001).

V podskupini 283 bolnikov, ki so jim krvni tlak merili ambulantno, so opažali klinično in statistično večje znižanje 24-urnega sistoličnega/diastoličnega krvnega tlaka pri uporabi trojne kombinacije v primerjavi s kombinacijami valsartan/ hidroklorotiazid, valsartan/amlodipin in hidroklorotiazid/amlodipin.

Amlodipin

Mehanizem delovanja

Amlodipin v zdravilu Dafiro HCT zavira transmembranski vstop kalcijevih ionov v srčne in žilne gladke mišice. Mehanizem antihipertenzivnega delovanja amlodipina je posledica neposrednega relaksacijskega učinka na žilne gladke mišice, s čimer zmanjša periferni žilni upor in krvni tlak.

Farmakodinamični učinki

Eksperimentalni podatki kažejo, da se amlodipin veže na dihidropiridinska in nedihidropiridinska vezavna mesta. Krčenje srčne mišice in žilnih gladkih mišic je odvisno od prehoda zunajceličnih kalcijevih ionov v te celice skozi posebne ionske kanale.

Po uporabi terapevtskih odmerkov amlodipina pri bolnikih s hipertenzijo to zdravilo povzroči vazodilatacijo. Posledica je znižanje krvnega tlaka leže in stoje. Tega znižanja krvnega tlaka med kronično uporabo ne spremljata pomembna sprememba srčne frekvence ali plazemske koncentracije kateholaminov.

Plazemska koncentracija korelira z učinkom, tako pri mladih kot pri starejših bolnikih.

Pri hipertenzivnih bolnikih z normalnim delovanjem ledvic terapevtski odmerki amlodipina zmanjšajo žilni upor v ledvicah ter povečajo hitrost glomerularne filtracije in efektivni pretok plazme skozi ledvice, ne da bi spremenili filtracijsko frakcijo ali proteinurijo.

Tako kot pri drugih zaviralcih kalcijevih kanalčkov so hemodinamske meritve delovanja srca v mirovanju in med obremenitvijo (ali stimulacijo s spodbujevalnikom) pri bolnikih z normalnim delovanjem prekatov, ki so dobivali amlodipin, na splošno pokazale majhno povečanje srčnega indeksa, a brez pomembnega vpliva na dP/dt in končni diastolični tlak ali volumen levega prekata. V hemodinamskih študijah amlodipin uporabljen v območju terapevtskih odmerkov pri intaktnih živalih in pri ljudeh, ni bil povezan z negativnim inotropnim učinkom, niti v primeru sočasne uporabe z zaviralci beta pri ljudeh.

Amlodipin pri intaktnih živalih in pri ljudeh ne spreminja delovanja sinoatrijskega vozla ali atrioventrikularnega prevajanja. V kliničnih študijah, v katerih so pri bolnikih s hipertenzijo ali angino pektoris amlodipin uporabili v kombinaciji z zaviralci beta, niso zabeležili neželenih vplivov na elektrokardiografske parametre.

Amlodipin je raziskan pri bolnikih s kronično stabilno angino pektoris, vazospastično angino pektoris in angiografsko potrjeno boleznijo koronarnih arterij.

Klinična učinkovitost in varnost

Uporaba pri bolnikih s hipertenzijo

Randomizirano, dvojno slepo študijo obolevnosti in umrljivosti z nazivom Študija antihipertenzivnega zdravljenja in zniževanja vrednosti lipidov za preprečevanje srčnega infarkta (Antihypertensive and

Lipid-Lowering treatment to prevent Heart Attack Trial - ALLHAT) so izvajali zato, da bi ocenili novejše načine zdravljenja: amlodipin 2,5-10 mg/dan (zaviralec kalcijevih kanalčkov) ali lizinopril

10-40 mg/dan (zaviralec ACE) kot zdravili prvega izbora v primerjavi s tiazidnim diuretikom klortalidonom 12,5-25 mg/dan pri blagi do zmerni hipertenziji.

Skupno so randomizirali 33.357 hipertenzivnih bolnikov, starih 55 let ali več, in jih spremljali povprečno 4,9 leta. Bolniki so imeli poleg hipertenzije še najmanj en dejavnik tveganja za koronarno bolezen, in sicer so že preboleli miokardni infarkt ali možgansko kap (>6 mesecev pred vključitvijo v študijo) ali pa so imeli dokumentirano drugo aterosklerotično kardiovaskularno bolezen (skupaj

51,5 %), sladkorno bolezen tipa 2 (36,1 %), vrednost holesterola lipoproteinov visoke gostote <35 mg/dl ali <0,906 mmol/l (11,6 %), elektrokardiografsko ali ehokardiografsko ugotovljeno hipertrofijo levega prekata (20,9 %) ali pa so v času študije kadili (21,9 %).

Primarni cilj opazovanja je bil sestavljen iz koronarne bolezni s smrtnim izidom in miokardnega infarkta, ki ga bolnik preživi. Pri primarnem cilju opazovanja ni bilo statistično značilne razlike med zdravljenjem, ki je vključevalo amlodipin, in tistim, ki je vključevalo klortalidon: razmerje tveganj

(risk ratio - RR) je bilo 0,98; 95-odstotni IZ: 0,90-1,07 in vrednost p=0,65. Med sekundarnimi cilji opazovanja je bila pogostnost srčnega popuščanja (eden od izidov, ki so bili vključeni v sestavljen kardiovaskularni cilj opazovanja) statistično značilno večja v skupini z amlodipinom v primerjavi s skupino s klortalidonom (10,2 % v primerjavi s 7,7 %, z razmerjem tveganj (RR) 1,38; 95-odstotnim IZ 1,25-1,52 in vrednostjo p <0,001). Pri umrljivosti iz kateregakoli vzroka pa ni prišlo do statistično značilne razlike med zdravljenjem, ki je vključevalo amlodipin, in tistim, ki je vključevalo klortalidon, (razmerje tveganj (RR) 0,96; 95-odstotni IZ: 0,89-1,02; p=0,20).

Valsartan

Mehanizem delovanja

Valsartan je peroralno aktiven, močan in specifičen antagonist angiotenzina II. Selektivno deluje na receptorje podvrste AT1, ki so odgovorni za znane učinke angiotenzina II.

Klinična učinkovitost in varnost

Valsartan pri bolnikih s hipertenzijo zniža krvni tlak, ne da bi vplival na srčno frekvenco.

Pri večini bolnikov se antihipertenzivni učinek pojavi v 2 urah po aplikaciji posamičnega peroralnega odmerka, največji padec krvnega tlaka pa je dosežen v 4 do 6 urah. Antihipertenzivni učinek traja več kot 24 ur po uporabi. Med večkratno uporabo je največje znižanje krvnega tlaka pri vseh odmerkih praviloma doseženo v 2 do 4 tednih.

Hidroklorotiazid

Mehanizem delovanja

Mesto delovanja tiazidnih diuretikov je predvsem distalni zviti ledvični tubul. Dokazali so, da v ledvični skorji obstaja receptor z veliko afiniteto, ki je glavno vezavno mesto za delovanje tiazidnih diuretikov in zaviranje transporta NaCl v distalnem zvitem tubulu. Tiazidi delujejo tako, da verjetno tekmujejo za vezavno mesto za Cl- ione na skupnem prenašalcu Na+ in Cl- ionov in ga na ta način zavirajo, s tem pa vplivajo na mehanizme reabsorpcije elektrolitov: neposredno povečajo izločanje natrija in klorida v približno enaki meri, posredno pa s takim diuretičnim delovanjem zmanjšajo volumen plazme, s tem povzročijo zvišanje delovanja renina v plazmi, izločanje aldosterona in izgubljanje kalija z urinom ter znižano koncentracijo kalija v serumu.

Pediatrična populacija

Evropska agencija za zdravila je odstopila od zahteve za predložitev rezultatov študij z zdravilom

Dafiro HCT za vse podskupine pediatrične populacije z esencialno hipertenzijo (za podatke o uporabi pri pediatrični populaciji glejte poglavje 4.2).

Drugo: Dvojno zaviranje sistema renin-angiotenzin-aldosteron (RAAS)

Uporabo zaviralca ACE v kombinaciji z antagonistom angiotenzinskih receptorjev so raziskali v dveh velikih randomiziranih, kontroliranih preskušanjih: ONTARGET (ONgoing Telmisartan Alone and in combination with Ramipril Global Endpoint Trial) in VA NEPHRON-D (The Veterans Affairs Nephropathy in Diabetes).

Študijo ONTARGET so izvedli pri bolnikih, ki so imeli anamnezo kardiovaskularne ali cerebrovaskularne bolezni ali sladkorno bolezen tipa 2 z znaki okvare končnih organov. Študija VA NEPHRON-D je zajela bolnike s sladkorno boleznijo tipa 2 in diabetično nefropatijo.

Ti študiji nista pokazali pomembne koristi glede ledvičnih in/ali kardiovaskularnih izidov ali umrljivosti, v primerjavi z monoterapijo pa so opažali večje tveganje za hiperkaliemijo, akutno odpoved ledvic in/ali hipotenzijo. Ti izsledki so pomembni tudi za druge zaviralce ACE in antagoniste angiotenzinskih receptorjev, ker so njihove farmakodinamične lastnosti podobne.

Zato se pri bolnikih z diabetično nefropatijo zaviralcev ACE in antagonistov angiotenzinskih receptorjev ne sme uporabljati sočasno (glejte poglavje 4.4).

Študija ALTITUDE (Aliskiren Trial in Type 2 Diabetes Using Cardiovascular and Renal Disease Endpoints) je preučevala koristi dodatka aliskirena standardnemu zdravljenju z zaviralcem ACE ali antagonistom angiotenzinskih receptorjev pri bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 2 in kronično boleznijo ledvic, kardiovaskularno boleznijo ali obojim. Študija se je končala predčasno zaradi večjega tveganja za neželene izide. Kardiovaskularna smrt in možganska kap sta bili v skupini, ki je prejemala aliskiren, pogostejši kot v skupini, ki je prejemala placebo. Tudi resni interesantni neželeni učinki (hiperkaliemija, hipotenzija in disfunkcija ledvic) so bili v skupini, ki je prejemala aliskiren, pogostejši kot v skupini, ki je prejemala placebo.

5.2Farmakokinetične lastnosti

Linearnost

Farmakokinetike amlodipina, valsartana in hidroklorotiazida so linearne.

Amlodipin/valsartan/hidroklorotiazid

Po peroralni uporabi zdravila Dafiro HCT pri normalnih zdravih odraslih doseže amlodipin najvišjo koncentracijo v plazmi v 6-8 urah, valsartan v 3 urah, hidroklorotiazid pa v 2 urah. Hitrosti in obsegi absorpcije amlodipina, valsartana in hidroklorotiazida se ne razlikujejo od tistih pri odmerjanju posameznih sestavin.

Amlodipin

Absorpcija

Po peroralni uporabi terapevtskih odmerkov samega amlodipina ta doseže največjo koncentracijo v plazmi v 6 do 12 urah. Izračunana absolutna biološka uporabnost je med 64 in 80 %. Uživanje hrane ne vpliva na biološko uporabnost amlodipina.

Porazdelitev

Volumen porazdelitve je približno 21 l/kg. Študije amlodipina in vitro so pokazale, da je na beljakovine v plazmi vezanega približno 97,5 % zdravila v obtoku.

Biotransformacija

Amlodipin se v jetrih v veliki meri (približno 90 %) presnovi v neaktivne presnovke.

Izločanje

Izločanje amlodipina iz plazme je dvofazna s končnim razpolovnim časom izločanja približno 30 do 50 ur. Plazemska koncentracija v stanju dinamičnega ravnovesja je dosežena po 7 do 8 dneh neprekinjene uporabe. V urin se izloči 10 % matičnega amlodipina in 60 % amlodipinovih presnovkov.

Valsartan

Absorpcija

Po peroralni uporabi samega valsartana ta doseže največjo koncentracijo v plazmi v 2 do 4 urah. Povprečna absolutna biološka uporabnost je 23 %. Hrana zmanjša izpostavljenost (merjeno z AUC) valsartanu za okrog 40 % in njegovo največjo koncentracijo v plazmi (Cmax) za okrog 50 %, vendar pa je od približno 8. ure po odmerjanju plazemska koncentracija valsartana podobna pri skupini, ki je jedla, in pri tisti, ki ni jedla. Vendar tega zmanjšanja AUC ne spremlja klinično pomembno zmanjšanje terapevtskega učinka, zato je valsartan možno dajati bodisi s hrano ali brez nje.

Porazdelitev

Volumen porazdelitve valsartana v stanju dinamičnega ravnovesja je po intravenski uporabi okrog 17 litrov, kar kaže, da se valsartan v tkiva ne porazdeli v veliki meri. Valsartan je močno vezan na beljakovine v serumu (94-97 %), predvsem na albumine v serumu.

Biotransformacija

Valsartan se ne spremeni v veliki meri, kajti le okrog 20 % odmerka se pojavi v obliki presnovkov. V plazmi so ugotovili majhno koncentracijo hidroksipresnovka (manj kot 10 % AUC valsartana). Presnovek je farmakološko neaktiven.

Izločanje

Valsartan kaže multieksponentno kinetiko upadanja (t½α <1 uro in t½ß približno 9 ur). Valsartan se v prvi vrsti izloči v blato (okrog 83 % odmerka) in urinu (okrog 13 % odmerka), v glavnem v obliki nespremenjenega zdravila. Po intravenski uporabi je plazemski očistek valsartana okrog 2 l/uro, njegov ledvični očistek pa je 0,62 l/uro (okrog 30 % celotnega očistka). Razpolovni čas valsartana je približno 6 ur.

Hidroklorotiazid

Absorpcija

Absorpcija hidroklorotiazida po zaužitju je hitra (tmax približno 2 uri). Zvečanje povprečne AUC je linearno in sorazmerno odmerkom v terapevtskem območju.

Vpliv hrane na absorpcijo hidroklorotiazida, če do njega pride, ima le majhen klinični pomen. Absolutna biološka uporabnost hidroklorotiazida po zaužitju je 70 %.

Porazdelitev

Navidezni volumen porazdelitve je 4-8 l/kg. V krvnem obtoku se hidroklorotiazid veže na serumske proteine (40-70 %), večinoma na serumski albumin. Hidroklorotiazid se poleg tega kopiči v eritrocitih v približno 3-krat večji koncentraciji kot v plazmi.

Biotransformacija

Hidroklorotiazid se večinoma izloča v obliki nespremenjene učinkovine.

Izločanje

V terminalni fazi izločanja se hidroklorotiazid iz plazme izloča z razpolovnim časom povprečno 6 do 15 ur. Kinetika hidroklorotiazida se po večkratnem odmerjanju ne spremeni, kopičenje pa je ob odmerjanju enkrat na dan minimalno. Več kot 95 % absorbiranega odmerka se izloči v nespremenjeni obliki z urinom. Izločanje preko ledvic je sestavljeno iz pasivne filtracije in aktivne sekrecije v ledvične tubule.

Posebne populacije

Pediatrični bolniki (starost do 18 let)

Farmakokinetičnih podatkov za pediatrično populacijo ni.

Starejši (starost 65 let in več)

Čas do največje koncentracije amlodipina v plazmi je pri mlajših in starejših bolnikih podoben. Pri starejših bolnikih očistek amlodipina praviloma upada, zaradi česar se poveča površina pod krivuljo (AUC) in podaljša razpolovni čas. Povprečna sistemska AUC valsartana je pri starejših za 70 % večja kot pri mladih, zato je pri večanju odmerka potrebna previdnost.

Sistemska izpostavljenost valsartanu je pri starejših nekoliko povečana v primerjavi z mladimi, vendar se je pokazalo da to nima nobenega kliničnega pomena.

Omejeni podatki kažejo, da je sistemski očistek hidroklorotiazida zmanjšan tako pri zdravih kot pri hipertenzivnih starejših ljudeh v primerjavi z zdravimi prostovoljci.

Ker starejši bolniki prenašajo vse tri sestavine zdravila prav tako dobro kot mlajši, je zanje priporočen normalen način odmerjanja (glejte poglavje 4.2).

Okvara ledvic

Okvara ledvic na farmakokinetiko amlodipina ne vpliva pomembno. Med delovanjem ledvic in sistemsko izpostavljenostjo valsartanu niso ugotovili korelacije. To je tudi pričakovano pri spojini, pri kateri ledvični očistek predstavlja le 30 % celotnega očistka iz plazme.

Iz tega razloga lahko bolniki z blago do zmerno okvaro ledvic prejemajo običajne začetne odmerke

(glejte poglavji 4.2 in 4.4).

Pri okvari ledvic sta vrednosti povprečne najvišje koncentracije v plazmi in AUC hidroklorotiazida povečani, hitrost njegovega izločanja z urinom pa je zmanjšana. Pri bolnikih z blago do zmerno okvaro ledvic so opažali 3-kratno povečanje AUC hidroklorotiazida. Pri bolnikih s hudo okvaro ledvic so opažali 8-kratno povečanje AUC. Pri bolnikih s hudo okvaro ledvic, z anurijo in pri bolnikih na dializi je uporaba zdravila Dafiro HCT kontraindicirana (glejte poglavje 4.3).

Okvara jeter

Klinični podatki o uporabi amlodipina pri bolnikih z okvaro jeter so zelo omejeni. Bolniki z okvaro jeter imajo znižan očistek amlodipina; posledica je zvišanje AUC za približno 40-60 %. V povprečju je izpostavljenost valsartanu (merjena z vrednostmi AUC) pri bolnikih z blago do zmerno kronično boleznijo jeter dvakrat tolikšna kot pri zdravih prostovoljcih (usklajenih po starosti, spolu in telesni masi). Zaradi vsebnosti valsartana je zdravilo Dafiro HCT kontraindicirano pri bolnikih z okvaro jeter (glejte poglavji 4.2 in 4.3).

5.3Predklinični podatki o varnosti

Amlodipin/valsartan/hidroklorotiazid

V različnih predkliničnih študijah varnosti zdravila, ki so jih izvajali na več živalskih vrstah z amlodipinom, valsartanom in hidroklorotiazidom ter s kombinacijami valsartan/hidroklorotiazid, amlodipin/valsartan in amlodipin/valsartan/hidroklorotiazid (z zdravilom Dafiro HCT), ni bilo znakov za sistemsko toksično delovanje ali toksično delovanje na tarčne organe, ki bi predstavljali razloge proti razvijanju zdravila Dafiro HCT za klinično uporabo pri ljudeh.

Na podganah so izvajali predklinične študije varnosti s kombinacijo amlodipin/valsartan/hidroklorotiazid, ki so trajale do 13 tednov. Ta kombinacija je povzročila pričakovano zmanjšanje vrednosti parametrov rdeče krvne slike (eritrocitov, hemoglobina, hematokrita in retikulocitov), zvišanje koncentracij sečnine, kreatinina in kalija v serumu, jukstaglomerulno hiperplazijo v ledvicah in fokalne erozije žleznega želodca pri podganah. Vse naštete spremembe so po 4 tednih okrevanja izzvenele in so bile opredeljene kot pretirani farmakološki učinki.

Kombinacije amlodipin/valsartan/hidroklorotiazid niso testirali glede genotoksičnosti in kancerogenosti, saj ni bilo nobenih znakov za medsebojno delovanje navedenih snovi, ki so že dolgo na trgu. Posamezno pa so glede genotoksičnosti in kancerogenosti testirali amlodipin, valsartan in hidroklorotiazid, pri čemer so bili rezultati negativni.

Amlodipin

Toksičen vpliv na sposobnost razmnoževanja

Študije vpliva na sposobnost razmnoževanja na podganah in miših so pokazale zakasnjen datum kotitve, podaljšano trajanje kotitve in zmanjšan delež preživetja mladičev pri odmerkih, ki so bili približno 50-krat večji od največjih priporočenih odmerkov za ljudi na osnovi mg/kg .

Okvara plodnosti

Pri podganah, ki so jim dajali amlodipin (samcem 64 dni, samicam pa 14 dni pred parjenjem) v odmerkih do 10 mg/kg/dan (8-kratnik* največjega priporočenega 10 mg odmerka za ljudi na podlagi mg/m2), ni bilo nikakršnega vpliva na plodnost. V drugi študiji, v kateri so podganjim samcem 30 dni dajali amlodipinijev besilat v odmerkih, ki so bili v mg/kg primerljivi z odmerki za ljudi, so opazili znižano raven folikle stimulirajočega hormona in testosterona v plazmi ter znižanje gostote sperme in števila zrelih spermatid ter Sertolijevih celic.

Kancerogenost, mutagenost

Pri podganah in miših, ki so jim 2 leti s hrano dajali amlodipin v koncentracijah, preračunanih tako, da so zagotavljale dnevne ravni odmerkov 0,5, 1,25 in 2,5 mg/kg/dan, niso ugotovili nobenega dokaza za kancerogenost. Največji odmerek (pri miših je ta v mg/m2 izražen odmerek podoben največjemu priporočenemu kliničnemu odmerku 10 mg, pri podganah pa predstavlja dvakratnik* tega odmerka) je bil blizu največjega odmerka, ki ga miši še prenašajo, to pa ni veljalo za podgane.

Študije mutagenosti niso pokazale nobenih z zdravilom povezanih učinkov niti na ravni genov niti na ravni kromosomov.

*temelječ na bolnikovi telesni masi 50 kg

Valsartan

Predklinični podatki na osnovi običajnih študij farmakološke varnosti, toksičnosti pri ponavljajočih odmerkih, genotoksičnosti, kancerogenega potenciala ter vpliva na sposobnost razmnoževanja in razvoja ne kažejo posebnega tveganja za človeka.

Pri podganah so odmerki, toksični za mater (600 mg/kg/dan), v zadnjih dneh brejosti in med dojenjem povzročili zmanjšano preživetje, manjše pridobivanje telesne mase in upočasnitev razvoja (neprirasel uhelj in odprt ušesni kanal) (glejte poglavje 4.6) pri potomstvu. Ti odmerki pri podganah

(600 mg/kg/dan) so približno 18-krat večji od največjega priporočenega odmerka za ljudi na osnovi mg/m2 (izračun predvideva peroralni odmerek 320 mg/dan in 60-kg bolnika).

V nekliničnih študijah varnosti so visoki odmerki valsartana (200 do 600 mg/kg telesne mase) pri podganah povzročili zmanjšanje parametrov rdečih krvnih celic (ertirocitov, hemoglobina, hematokrita) in znake spremenjene ledvične hemodinamike (nekoliko zvišana vrednost dušika sečnine v krvi in hiperplazija ledvičnih tubulov ter bazofilija pri samcih). Ti odmerki pri podganah (200 do 600 mg/kg/dan) so približno 6-krat in 18-krat večji od največjega priporočenega odmerka za ljudi na osnovi mg/m2 (izračun predvideva peroralni odmerek 320 mg/dan in 60-kg bolnika).

Pri marmozetkah so bile pri primerljivih odmerkih spremembe podobne, vendar bolj resne, še zlasti na ledvicah, kjer je prišlo do razvoja nefropatije, med drugim do zvišanja vrednosti dušika sečnine in kreatinina v krvi.

Pri obeh vrstah so opazili tudi hipertrofijo ledvičnih jukstaglomerularnih celic. Vse spremembe so pripisali farmakološkemu učinku valsartana, ki povzroča podaljšano hipotenzijo, še zlasti pri marmozetkah. Za terapevtske odmerke valsartana pri ljudeh kaže, da hipertrofija ledvičnih jukstaglomerularnih celic nima pomena.

6.FARMACEVTSKI PODATKI

6.1Seznam pomožnih snovi

Dafiro HCT 5 mg/160 mg/12,5 mg filmsko obložene tablete

Jedro tablete mikrokristalna celuloza krospovidon

brezvoden koloidni silicijev dioksid magnezijev stearat

Obloga hipromeloza

titanov dioksid (E171) smukec

Dafiro HCT 10 mg/160 mg/12,5 mg filmsko obložene tablete

Jedro tablete mikrokristalna celuloza krospovidon

brezvoden koloidni silicijev dioksid magnezijev stearat

Obloga hipromeloza makrogol 4000 smukec

titanov dioksid (E171) rumeni železov oksid (E172) rdeči železov oksid (E172)

Dafiro HCT 5 mg/160 mg/25 mg filmsko obložene tablete

Jedro tablete mikrokristalna celuloza krospovidon

brezvoden koloidni silicijev dioksid magnezijev stearat

Obloga hipromeloza makrogol 4000 smukec

titanov dioksid (E171) rumeni železov oksid (E172)

Dafiro HCT 10 mg/160 mg/25 mg filmsko obložene tablete

Jedro tablete mikrokristalna celuloza krospovidon

brezvoden koloidni silicijev dioksid magnezijev stearat

Obloga hipromeloza makrogol 4000 smukec

rumeni železov oksid (E172)

Dafiro HCT 10 mg/320 mg/25 mg filmsko obložene tablete

Jedro tablete mikrokristalna celuloza krospovidon

brezvoden koloidni silicijev dioksid magnezijev stearat

Obloga hipromeloza makrogol 4000 smukec

rumeni železov oksid (E172)

6.2Inkompatibilnosti

Navedba smiselno ni potrebna.

6.3Rok uporabnosti

2 leti

6.4Posebna navodila za shranjevanje

Shranjujte pri temperaturi do 30 °C.

Shranjujte v originalni ovojnini za zagotovitev zaščite pred vlago.

6.5Vrsta ovojnine in vsebina

PVC/PVDC pretisni omoti. En pretisni omot vsebuje 7, 10 ali 14 filmsko obloženih tablet. Velikosti pakiranj: 14, 28, 30, 56, 90, 98 ali 280 filmsko obloženih tablet.

Skupna pakiranja po 280 tablet, ki vsebujejo 20 škatel, od katerih vsaka vsebuje 14 tablet.

PVC/PVDC perforirani pretisni omoti za enkratni odmerek za uporabo v bolnišnicah:

Velikosti pakiranj: 56, 98 ali 280 filmsko obloženih tablet.

Skupna pakiranja po 280 tablet, ki vsebujejo 4 škatle, od katerih vsaka vsebuje 70 tablet.

Na trgu morda ni vseh navedenih pakiranj.

6.6Posebni varnostni ukrepi za odstranjevanje in ravnanje z zdravilom

Ni posebnih zahtev.

7.IMETNIK DOVOLJENJA ZA PROMET Z ZDRAVILOM

Novartis Europharm Limited

Frimley Business Park

Camberley GU16 7SR

Velika Britanija

8.ŠTEVILKA (ŠTEVILKE) DOVOLJENJA (DOVOLJENJ) ZA PROMET Z ZDRAVILOM

Dafiro HCT 5 mg/160 mg/12,5 mg filmsko obložene tablete

EU/1/09/574/001-012

Dafiro HCT 10 mg/160 mg/12,5 mg filmsko obložene tablete

EU/1/09/574/013-024

Dafiro HCT 5 mg/160 mg/25 mg filmsko obložene tablete

EU/1/09/574/025-036

Dafiro HCT 10 mg/160 mg/25 mg filmsko obložene tablete

EU/1/09/574/037-048

Dafiro HCT 10 mg/320 mg/25 mg filmsko obložene tablete

EU/1/09/574/049-060

9.DATUM PRIDOBITVE/PODALJŠANJA DOVOLJENJA ZA PROMET Z ZDRAVILOM

Datum prve odobritve: 4. november 2009

Datum zadnjega podaljšanja: 6. november 2014

10.DATUM ZADNJE REVIZIJE BESEDILA

Podrobne informacije o zdravilu so objavljene na spletni strani Evropske agencije za zdravila http://www.ema.europa.eu

Komentarji

A B C D E F G H I J K L M N O P Q R S T U V W X Y Z
  • Pomoč
  • Get it on Google Play
  • O
  • Info on site by:

  • Presented by RXed.eu

  • 27558

    seznam zdravil na recept