Slovenian
A B C D E F G H I J K L M N O P Q R S T U V W X Y Z

Eperzan (albiglutide) – Povzetek glavnih značilnosti zdravila - A10BJ04

Updated on site: 06-Oct-2017

Ime zdravilaEperzan
ATC kodaA10BJ04
Substancaalbiglutide
ProizvajalecGlaxoSmithKline Trading Services Limited

Za to zdravilo se izvaja dodatno spremljanje varnosti. Tako bodo hitreje na voljo nove informacije o njegovi varnosti. Zdravstvene delavce naprošamo, da poročajo o katerem koli domnevnem neželenem učinku zdravila. Glejte poglavje 4.8, kako poročati o neželenih učinkih.

1.IME ZDRAVILA

Eperzan 30 mg prašek in vehikel za raztopino za injiciranje.

Eperzan 50 mg prašek in vehikel za raztopino za injiciranje.

2.KAKOVOSTNA IN KOLIČINSKA SESTAVA

Eperzan 30 mg prašek in vehikel za raztopino za injiciranje.

Po pripravi peresnik odda 30 mg albiglutida na 0,5-ml odmerek.

Eperzan 50 mg prašek in vehikel za raztopino za injiciranje.

Po pripravi peresnik odda 50 mg albiglutida na 0,5-ml odmerek.

Albiglutid je rekombinantna fuzijska beljakovina, sestavljena iz dveh kopij zaporedja 30 aminokislin modificiranega humanega glukagonu podobnega peptida 1, v zaporedjih genetsko vezanega na humani albumin.

Albiglutid je pridobljen v celicah Saccharomyces cerevisiae s tehnologijo rekombinantne DNA.

Za celoten seznam pomožnih snovi glejte poglavje 6.1.

3.FARMACEVTSKA OBLIKA

Prašek in vehikel za raztopino za injiciranje

Prašek: liofiliziran bel do rumen prašek.

Vehikel: bistra, brezbarvna raztopina.

4.KLINIČNI PODATKI

4.1Terapevtske indikacije

Zdravilo Eperzan je indicirano za zdravljenje sladkorne bolezni tipa 2 pri odraslih za izboljšanje urejenosti glikemije kot:

Monoterapija

Pri bolnikih, za katere uporaba metformina zaradi kontraindikacij ali intolerance ni primerna, samo z dieto in telesno dejavnostjo pa glikemija ni ustrezno urejena.

Dodatek v kombiniranem zdravljenju

V kombinaciji z drugimi zdravili za zniževanje glukoze, vključno z bazalnim insulinom, če ta zdravila skupaj z dieto in telesno dejavnostjo ne dosežejo ustrezne urejenosti glikemije (glejte poglavji 4.4 in 5.1 za podatke o različnih kombinacijah).

4.2Odmerjanje in način uporabe

Odmerjanje

Priporočeni odmerek zdravila Eperzan je 30 mg enkrat na teden subkutano.

Odmerek je mogoče zvišati na 50 mg enkrat na teden glede na posameznikov glikemični odziv.

Če je zdravilo Eperzan dodano obstoječemu zdravljenju z metforminom, se lahko metformin še naprej uporablja v nespremenjenem odmerku. Za zmanjšanje tveganja za hipoglikemijo po uvedbi zdravila Eperzan bi lahko bilo potrebno znižanje odmerka sočasno uporabljenih insulinskih sekretagogov (kot so sulfonilsečnine) ali insulina (glejte poglavji 4.4 in 4.8).

Uporaba zdravila Eperzan ne zahteva specifičnega samomerjenja glukoze v krvi. Če pa se to zdravilo uporablja v kombinaciji s sulfonilsečnino ali bazalnim insulinom, lahko postane samomerjenje glukoze v krvi potrebno za prilagoditev odmerka sulfonilsečnine ali bazalnega insulina.

Zdravilo Eperzan se lahko uporabi kadar koli tekom dneva in ne glede na obroke.

Zdravilo Eperzan je treba uporabljati enkrat na teden, vsak teden na isti dan. Če je treba, se lahko dan tedenske uporabe spremeni; pogoj za to je, da je bil zadnji odmerek uporabljen 4 ali več dni pred tem.

V primeru izpuščenega odmerka je treba odmerek uporabiti čim prej v 3 dneh po izpuščenem odmerku. Potem lahko bolnik nadaljuje uporabo na svoj običajni dan dajanja zdravila. Če so od izpuščenega odmerka pretekli že več kot 3 dnevi, mora bolnik počakati in uporabiti naslednji odmerek ob rednem času zanj.

Starejši bolniki (> 65 let)

Prilagoditev odmerka glede na starost ni potrebna. Kliničnih izkušenj z bolniki, starimi ≥ 75 let, je zelo malo (glejte poglavje 5.2).

Bolniki z okvaro ledvic

Bolnikom z blago in zmerno okvaro ledvic (blaga: eGFR od 60 do 89 ml/min/1,73 m2; zmerna: eGFR od 30 do 59 ml/min/1,73 m2) odmerka ni treba prilagoditi (glejte poglavja 4.4, 4.8, 5.1 in 5.2). Izkušenj pri bolnikih s hudo okvaro ledvic (< 30 ml/min/1,73m2) in pri bolnikih na dializi je zelo malo, zato zdravilo Eperzan v tej populaciji ni priporočljivo (glejte poglavja 4.4, 4.8, 5.1 in 5.2).

Bolniki z okvaro jeter

Za bolnike z okvaro jeter ni priporočena prilagoditev odmerka. Študij pri bolnikih z okvaro jeter ni bilo (glejte poglavje 5.2).

Pediatrična populacija

Varnost in učinkovitost zdravila Eperzan pri otrocih in mladostnikih, mlajših od 18 let, nista ugotovljeni (glejte poglavje 5.2). Podatkov ni na voljo.

Način uporabe

Zdravilo Eperzan je namenjeno za bolnikovo samoinjiciranje, v obliki subkutane injekcije v trebuh, stegno ali nadlaket.

Ne sme se ga uporabljati intravensko ali intramuskularno.

Vsak injekcijski peresnik sme uporabiti le ena oseba in je namenjen za enkratno uporabo.

Liofilizirani prašek v peresniku je treba pred uporabo pripraviti.

Za celotna navodila za pripravo in dajanje zdravila Eperzan glejte poglavje 6.6 in navodila, ki jih vsebuje navodilo za uporabo.

Če bolnik zdravilo Eperzan uporablja z insulinom, je treba zdravili injicirati ločeno. Teh dveh zdravil se nikdar ne sme mešati. Sprejemljivo je injiciranje zdravila Eperzan in insulina v isti predel telesa, vendar mesti injiciranja ne smeta biti eno zraven drugega.

4.3Kontraindikacije

Preobčutljivost na zdravilno učinkovino ali katero koli pomožno snov, navedeno v poglavju 6.1

4.4Posebna opozorila in previdnostni ukrepi

Z zdravilom Eperzan ni terapevtskih izkušenj pri bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 1; pri teh bolnikih se ga ne sme uporabljati. Zdravila Eperzan se ne sme uporabljati za zdravljenje diabetične ketoacidoze.

Akutni pankreatitis

Uporaba agonistov receptorjev GLP-1 je bila povezana s tveganjem za pojav akutnega pankreatitisa. V kliničnih preskušanjih so poročali o akutnem pankreatitisu v povezavi z zdravilom Eperzan (glejte poglavje 4.8).

Bolnike je treba seznaniti z značilnim simptomom akutnega pankreatitisa. V primeru suma na pankreatitis je treba uporabo zdravila Eperzan prekiniti; če je pankreatitis potrjen, se zdravila Eperzan ne sme več uvesti. Previdnost je potrebna pri bolnikih, ki imajo v anamnezi pankreatitis.

Hipoglikemija

Tveganje za hipoglikemijo se poveča, če se zdravilo Eperzan uporabi v kombinaciji z insulinskimi sekretagogi (kot so sulfonilsečnine) ali z insulinom. Da bi zmanjšali tveganje za hipoglikemijo, lahko bolniki potrebujejo nižji odmerek sulfonilsečnine ali insulina (glejte poglavji 4.2 in 4.8).

Huda bolezen prebavil

Uporaba agonistov receptorjev GLP-1 je lahko povezana z neželenimi učinki na prebavilih. Zdravilo Eperzan ni raziskano pri bolnikih s hudo boleznijo prebavil, vključno s hudo gastroparezo, zato pri takšnih bolnikih ni priporočljivo.

Okvara ledvic

Bolniki s hudo okvaro ledvic, ki so prejemali zdravilo Eperzan, so imeli drisko, navzeo in bruhanje pogosteje

kot bolniki z blago ali zmerno okvaro ledvic. Ti učinki na prebavilih lahko povzročijo dehidracijo in poslabšajo delovanje ledvic.

Prenehanje zdravljenja

Po prenehanju uporabe lahko učinek zdravila Eperzan traja še približno 3 do 4 tedne, ker se koncentracija albiglutida v plazmi znižuje počasi. To je treba ustrezno upoštevati pri izbiri drugih zdravil in njihovega odmerka, ker se neželeni učinki lahko nadaljujejo, učinek pa lahko vsaj deloma traja, dokler se koncentracija albiglutida ne zniža.

Neraziskane populacije

Izkušenj pri bolnikih s srčnim popuščanjem v razredih III in IV po NYHA ni.

Zdravilo Eperzan ni raziskano v kombinaciji s prandialnim insulinom, zaviralci dipeptidilpeptidaze-4 (DPP-4) ali zaviralci soprenašalca natrija/glukoze 2 (SGLT2).

Malo je izkušenj z albiglutidom v kombinaciji s samimi tiazolidindioni, sulfonilsečninami + tiazolidindioni in metforminom + sulfonilsečninami + tiazolidindioni.

Vsebnost natrija

Zdravilo vsebuje manj kot 1 mmol natrija (23 mg) na 0,5-ml odmerek; to pomeni, da je praktično "brez natrija".

4.5Medsebojno delovanje z drugimi zdravili in druge oblike interakcij

Albiglutid upočasni praznjenje želodca in tako lahko vpliva na absorpcijo sočasno peroralno uporabljenih zdravil. Enkraten odmerek 100 mg albiglutida je pri zdravih prostovoljcih v primerjavi s placebom upočasnil želodčno praznjenje trdnih in tekočih snovi (glejte poglavje 5.1). Previdnost je potrebna pri bolnikih, zdravljenih z zdravili, ki imajo ozek terapevtski indeks ali zahtevajo skrbno klinično spremljanje.

Akarboza

Akarboza je kontraindicirana pri bolnikih z zaporo črevesa. V primeru sočasne uporabe z albiglutidom je potrebna previdnost (glejte poglavje 4.8).

Simvastatin

Enkraten odmerek simvastatina (80 mg) so uporabili v stanju dinamičnega ravnovesja albiglutida (50 mg na

teden). AUC simvastatina se je zmanjšala za 40 %, Cmax simvastatina pa se je povečala za 18 %. AUC simvastatinske kisline se je povečala za 36 %, Cmax pa se je povečala za približno 100 %. Razpolovni čas

simvastatina in simvastatinske kisline se je skrajšal s ~7 ur na 3,5 ure. Albiglutid v kliničnih študijah ni vplival na varnost simvastatina.

Digoksin

Albiglutid ni pomembno spremenil farmakokinetike enkratnega odmerka digoksina (0,5 mg), če je bil ta uporabljen sočasno v stanju dinamičnega ravnovesja albiglutida (50 mg na teden).

Varfarin

Uporaba enkratnega odmerka racemnega varfarina (25 mg) v stanju dinamičnega ravnovesja albiglutida (50 mg na teden) ni klinično pomembno vplivala na farmakokinetiko R- in S-enantiomera varfarina. Poleg tega albiglutid ni pomembno spremenil farmakodinamičnih učinkov varfarina, merjeno z internacionalnim normaliziranim razmerjem.

Peroralni kontraceptivi

Albiglutid (50 mg na teden v stanju dinamičnega ravnovesja) ni klinično pomembno vplival na farmakokinetiko kombiniranih peroralnih kontraceptivov z 0,5 mg noretindrona in 0,035 mg etinilestradiola v stanju dinamičnega ravnovesja. Poleg tega med sočasno uporabo albiglutida in kombiniranih peroralnih kontraceptivov niso ugotovili klinično pomembnih vplivov na luteinizirajoči hormon, folikle stimulirajoči hormon ali progesteron.

4.6Plodnost, nosečnost in dojenje

Nosečnost

O uporabi zdravila Eperzan pri nosečnicah je podatkov malo ali jih ni. Študije na živalih so pokazale reproduktivno toksičnost (glejte poglavje 5.3). Možno tveganje za človeka ni znano. Zdravila Eperzan se ne sme uporabljati med nosečnostjo ter ni priporočljivo za ženske v rodni dobi, ki ne uporabljajo učinkovite kontracepcije.

Zdravilo Eperzan je treba prenehati uporabljati vsaj 1 mesec pred načrtovano zanositvijo, ker je obdobje izpiranja albiglutida dolgo.

Dojenje

Ni ustreznih podatkov, ki bi podpirali uporabo zdravila Eperzan med obdobjem dojenja pri človeku.

Ni znano, ali se albiglutid izloča v materino mleko. Glede na to, da je albiglutid beljakovinsko zdravilo na podlagi albumina, je verjetno prisoten v materinem mleku pri človeku. Odločiti se je treba za prenehanje

dojenja ali za prenehanje zdravljenja, upoštevaje koristi dojenja za otroka in koristi zdravljenja za žensko. Pri mladičih miši, ki so med gestacijo in laktacijo prejemale albiglutid, so opažali manjšo telesno maso (glejte poglavje 5.3).

Plodnost

Podatkov o vplivu zdravila Eperzan na plodnost pri človeku ni. Študije na miših so v odmerkih, toksičnih za samice-matere, pokazale zmanjšanje estrusnih ciklusov, niso pa pokazale škodljivih učinkov na plodnost (glejte poglavje 5.3). Možno tveganje za človeka ni znano.

4.7Vpliv na sposobnost vožnje in upravljanja s stroji

Zdravilo Eperzan nima ali ima zanemarljiv vpliv na sposobnost vožnje in upravljanja s stroji. Če je zdravilo Eperzan uporabljeno v kombinaciji z insulinskimi sekretagogi (kot so sulfonilsečnine) ali insulinom, je treba bolnikom naročiti, naj uporabijo previdnostne ukrepe, da se izognejo hipoglikemijam med vožnjo in upravljanjem s stroji (glejte poglavje 4.4).

4.8Neželeni učinki

Povzetek varnostnih značilnosti

V 8 študijah III. faze, kontroliranih s placebom ali aktivno učinkovino, je zdravilo Eperzan prejemalo več kot 2.300 bolnikov.

Osnovna zdravljenja v teh študijah so vključevala dieto in telesno dejavnost, metformin, sulfonilsečnino, tiazolidindion, insulin glargin ali kombinacijo antidiabetičnih zdravil.

Študije so trajale od 32 tednov do 3 let. Spodaj navedene kategorije pogostnosti odražajo združene podatke za 2 odmerka zdravila Eperzan, 30 mg ali 50 mg na teden subkutano.

Najresnejši neželeni učinek v kliničnih preskušanjih je bil akutni pankreatitis (glejte poglavje 4.4).

Najpogostejši neželeni učinki v kliničnih preskušanjih, zabeleženi pri ≥ 5 % bolnikov, ki so prejemali zdravilo Eperzan, so bili driska, naveza in reakcije na mestu injiciranja, vključno z izpuščajem, rdečino ali srbenjem na mestu injiciranja.

Povzetek neželenih učinkov v preglednici

Preglednica prikazuje neželene učinke, ki so se med prejemniki zdravila Eperzan pojavili pogosteje kot med prejemniki vseh primerjalnih zdravil. Neželeni učinki, zabeleženi v kumulativni analizi sedmih študij III. faze, kontroliranih s placebom ali zdravilno učinkovino med celotnim obdobjem zdravljenja, so prikazani v preglednici 1.

Pogostnosti pri bolnikih so opredeljene takole: zelo pogosti ≥ 1/10, pogosti ≥ 1/100 do < 1/10, občasni ≥ 1/1.000 do < 1/100, redki: ≥ 1/10.000 do < 1/1.000, zelo redki: < 1/10.000 in neznana pogostnost (pogostnosti iz razpoložljivih podatkov ni mogoče oceniti). V razvrstitvah pogostnosti so neželeni učinki navedeni po padajoči resnosti.

Preglednica 1. Neželeni učinki v študijah III. faze med celotnim obdobjem zdravljenja

Organski sistem

Zelo pogosti

Pogosti

Občasni

Redki

Neznana

 

 

 

 

 

pogostnost

Infekcijske in

 

pljučnica

 

 

 

parazitske

 

 

 

 

 

bolezni

 

 

 

 

 

Bolezni

 

 

 

preobčutljivo

 

imunskega

 

 

 

stna reakcija

 

sistema

 

 

 

 

 

Presnovne in

hipoglikemija

hipoglikemija

 

 

zmanjšan apetit

prehranske

(če je zdravilo

(če je zdravilo

 

 

 

motnje

Eperzan

Eperzan

 

 

 

 

uporabljeno v

uporabljeno kot

 

 

 

 

kombinaciji z

monoterapija ali

 

 

 

 

insulinom ali

v kombinaciji z

 

 

 

 

sulfonilsečnino)

metforminom ali

 

 

 

 

 

pioglitazonom)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Srčne bolezni

 

atrijska

 

 

 

 

 

fibrilacija/undul

 

 

 

 

 

acija

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Bolezni prebavil

driska, navzea

bruhanje,

pankreatitis,

 

 

 

 

zaprtost,

obstrukcija

 

 

 

 

dispepsija,

prebavil

 

 

 

 

gastroezofageal

 

 

 

 

 

na refluksna

 

 

 

 

 

bolezen

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Splošne težave in

reakcije na

 

 

 

 

spremembe na

mestu injiciranja

 

 

 

 

mestu aplikacije

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Opis izbranih neželenih učinkov:

Alergijska reakcija

V kliničnih preizkušanjih z albiglutidom so poročali o možnih preobčutljivostnih reakcijah (npr. pruritus, eritem), vključno s primerom generaliziranega pruritusa in izpuščaja z dispnejo.

Pankreatitis

Incidenca pankreatitisa (po presoji ocenjenega kot verjetno povezanega z zdravljenjem) je bila v kliničnih študijah 0,3 % za zdravilo Eperzan, 0 % za placebo in 0,1 % za primerjalna zdravila (tj. liraglutid, pioglitazon, glimepirid, sitagliptin in insulin glargin), z dodatno osnovno antidiabetično terapijo (npr. metformin) ali brez nje.

Učinki na prebavilih

Učinki na prebavilih so bili med uporabo zdravila Eperzan pogostejši kot med uporabo vseh primerjalnih zdravil (38 % v primerjavi z 32 %). Najpogosteje zabeleženi so bili driska (13 % v primerjavi z 9 %), navzea (12 % v primerjavi z 11 %), bruhanje (5 % v primerjavi s 4 %) in zaprtost (5 % v primerjavi s 4 %); večina učinkov se je pojavila v prvih 6 mesecih.

Učinki na prebavilih so bili z zdravilom Eperzan pogostejši pri bolnikih z zmerno do hudo okvaro ledvic (eGFR od 15 do 59 ml/min/1,73 m2) kot pri bolnikih z blago okvaro ali z normalnim delovanjem ledvic.

Reakcije na mestu injiciranja

Reakcije na mestu injiciranja (po navadi z izpuščajem, rdečino ali srbenjem na mestu injiciranja) so se pojavile pri 15 % bolnikov, zdravljenih z zdravilom Eperzan, in pri 7 % bolnikov, zdravljenih z vsemi primerjalnimi zdravili; te reakcije so povzročile prekinitev zdravljenja pri 2 % vseh bolnikov, zdravljenih z zdravilom Eperzan. Na splošno so bile reakcije na mestu injiciranja blage in jih ni bilo treba zdraviti.

Imunogenost

Med zdravljenjem so se protitelesa proti albiglutidu pojavila pri 4 % (128/2.934) bolnikov. Nobeno od protiteles ni nevtraliziralo delovanja albiglutida v preizkusu in vitro; nastajanje protiteles je bilo na splošno prehodno in ga ni spremljala manjša učinkovitost (HbA1c in glukoza v plazmi na tešče). Večina bolnikov, ki so imeli reakcije na mestu injiciranja, je sicer imela negativen izvid protiteles (~85 %), toda reakcije na mestu injiciranja so bile pri bolnikih s pozitivnim izvidom protiteles pogostejše (41 %, N = 116) kot pri tistih z negativnim izvidom (14 %, N = 1.927). Ti dogodki so bili pretežno blagi in niso povzročili prenehanja uporabe. Sicer pa je bil vzorec neželenih učinkov na splošno podoben pri bolnikih s pozitivnim in negativnim izvidom protiteles.

Hipoglikemija

Hude hipoglikemije, ki so za zdravljenje zahtevale posredovanje druge osebe, so bile občasne: 0,3 % med prejemniki zdravila Eperzan in 0,4 % med prejemniki primerjalnih zdravil. Večina bolnikov, ki so imeli v kliničnih študijah hude hipoglikemije, je sočasno prejemala sulfonilsečnino ali insulin; v nobenem od teh primerov ni bil potreben sprejem v bolnišnico in ni bilo treba opustiti zdravila.

Med monoterapijo z zdravilom Eperzan je bila incidenca simptomatskih hipoglikemij (< 3,9 mmol/l) z zdravilom Eperzan 30 mg (2 %), Eperzan 50 mg (1 %) in placebom (3 %) podobna.

Delež simptomatskih hipoglikemij je bil večji, če se je zdravilo Eperzan uporabilo v kombinaciji s sulfonilsečnino (od 15 do 22 %) ali insulinom (18 %), kot če se je uporabljalo v kombinacijah, ki niso vključevale sulfonilsečnine ali insulina (od 1 do 4 %). Med bolniki, randomiziranimi na druga primerjalna zdravila, je bila incidenca simptomatskih hipoglikemij od 7 do 33 % med uporabo s sulfonilsečnino ali insulinom in od 2 do 4 % v kombinaciji brez teh zdravil.

Pljučnica

Pljučnica se je pojavila pri 2 % bolnikov, ki so prejemali zdravilo Eperzan, in pri 0,8 % vseh bolnikov, ki so prejemali katero od primerjalnih zdravil. Z zdravilom Eperzan so bili to enkratni pojavi pljučnice pri bolnikih v študijah, ki so obsegale od 32 tednov do 3 let opazovanja.

Atrijska fibrilacija/undulacija

Atrijska fibrilacija/undulacija se je pojavila pri 1 % bolnikov, ki so prejemali zdravilo Eperzan, in pri 0,5 % vseh bolnikov, ki so prejemali katero od primerjalnih zdravil. Tako v skupini z zdravilom Eperzan kot v skupinah z vsemi primerjalnimi zdravili so bili bolniki z dogodki na splošno moški, starejši in z okvaro ledvic.

Srčna frekvenca

V študijah III. faze pri bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 2 so med uporabo albiglutida opažali majhen porast srčne frekvence (1 do 2 utripa na minuto). V podrobni študiji intervala QT pri zdravih preiskovancih so po ponavljajočem se odmerjanju 50 mg albiglutida opažali porast srčne frekvence (od 6 do 8 utripov na minuto) v primerjavi z izhodiščnimi vrednostmi.

Prenehanja uporabe

V kliničnih preskušanjih, ki so trajala vsaj 2 leti, je zdravilo zaradi neželenega učinka prenehalo uporabljati 8 % preiskovancev v skupini z zdravilom Eperzan in 6 % v skupini z vsemi primerjalnimi zdravili. Najpogostejši neželeni učinki, ki so povzročili prenehanje uporabe zdravila Eperzan, so bile reakcije na mestu injiciranja in učinki na prebavilih; enih in drugih je bilo < 2 %.

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih zdravila po izdaji dovoljenja za promet je pomembno. Omogoča namreč stalno spremljanje razmerja med koristmi in tveganji zdravila. Od zdravstvenih delavcev se zahteva, da poročajo o katerem koli domnevnem neželenem učinku zdravila na nacionalni center za poročanje, ki je naveden v Prilogi V.

4.9Preveliko odmerjanje

V kliničnih študijah pri bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 2 je bil najvišji uporabljeni odmerek zdravila Eperzan 100 mg subkutano na štiri tedne 12 tednov. Ta odmerek je bil povezan z večjo pogostnostjo navzee, bruhanja in glavobola.

Specifičnega antidota za preveliko odmerjanje zdravila Eperzan ni. V primeru domnevnega prevelikega odmerjanja je treba uvesti ustrezno podporno klinično oskrbo, kot jo narekuje bolnikovo klinično stanje. Pričakovani simptomi prevelikega odmerjanja so huda navzea, bruhanje in glavobol. Zaradi razpolovnega časa albiglutida (5 dni) bi lahko bilo potrebno podaljšano opazovanje in zdravljenje teh simptomov.

5.FARMAKOLOŠKE LASTNOSTI

5.1Farmakodinamične lastnosti

Farmakoterapevtska skupina: Zdravila za zdravljenje diabetesa. Drugi antidiabetiki razen insulina. Analogi glukagonu podobnega peptida-1 (GLP-1). Oznaka ATC: A10BJ04

Mehanizem delovanja

Albiglutid je agonist receptorjev GLP-1 in poveča od glukoze odvisno izločanje insulina. Poleg tega upočasni praznjenje želodca.

Farmakodinamični učinki

Uravnavanje glukoze

Zdravilo Eperzan zniža glukozo na tešče in zmanjša postprandialne poraste glukoze. Večina opaženega znižanja glukoze v plazmi na tešče se pojavi po posameznem odmerku; to se sklada s farmakokinetičnimi značilnostmi albiglutida.

Pri bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 2, ki so prejeli 2 odmerka 32 mg albiglutida (1. in 8. dan), so po standardiziranem zajtrku 9. dan opažali statistično značilno znižanje (24 %) postprandialne AUC(0,5-4,5 ure) glukoze v primerjavi s placebom.

Posamezen odmerek 50 mg albiglutida ni okrnil protiregulacijskega hormonskega odziva glukagona, adrenalina, noradrenalina, kortizola ali rastnega hormona na hipoglikemijo.

Motiliteta želodca

Enkraten odmerek 100 mg albiglutida je pri zdravih prostovoljcih v primerjavi s placebom upočasnil želodčno praznjenje trdnih in tekočih snovi. Za trdne snovi se je t1/2 praznjenja želodca podaljšal z 1,14 ure na 2,23 ure (p = 0,0112). Za tekočine se je t1/2 praznjenja želodca podaljšal z 0,28 ure na 0,69 ure (p = 0,0018).

Klinična učinkovitost in varnost

V 8 kliničnih preskušanjih III. faze, kontroliranih z zdravilnimi učinkovinami oziroma placebom, je zdravilo Eperzan dobivalo skupaj 2.365 bolnikov s sladkorno boleznijo tipa 2, 2.530 pa jih je dobivalo druga raziskovana zdravila. Študije so ocenile uporabo 30 mg in 50 mg zdravila Eperzan enkrat na teden; v 5 od 8 študij je bilo dovoljeno fakultativno titriranje zdravila Eperzan s 30 mg na 50 mg enkrat na teden. V 8 kliničnih preskušanjih in vključujoč preiskovance v vseh terapevtskih skupinah je bilo skupaj 19 % bolnikov (N = 937) starih 65 let ali več in 2 % (N = 112) starih 75 let ali več; 52 % je bilo moških in povprečni indeks

telesne mase (ITM) je bil 33 kg/m2. 67 % bolnikov je bilo belcev, 15 % Afroameričanov ali afriškega porekla in 11 % Azijcev; 26 % bolnikov je bilo hispanskega/latino porekla.

Po demografskih podskupinah (starost, spol, rasa/etnična pripadnost, trajanje sladkorne bolezni) v celoti niso opažali razlik v učinkovitosti, kar zadeva glikemijo, ali v telesni masi.

Monoterapija

Učinkovitost zdravila Eperzan so ocenili v 3-letni randomizirani, dvojno slepi, s placebom kontrolirani multicentrični študiji (n = 296) bolnikov, nezadostno urejenih z dieto in telesno dejavnostjo. Bolniki so bili randomizirani (1:1:1) na zdravilo Eperzan 30 mg enkrat na teden, zdravilo Eperzan 30 mg enkrat na teden z zviševanjem na 50 mg enkrat na teden 12. teden ali na placebo. Primarni opazovani dogodek je bila sprememba HbA1c od izhodišča po 52 tednih. Zdravljenje z zdravilom Eperzan 30 mg in 50 mg subkutano tedensko je v primerjavi s placebom do 52. tedna statistično značilno znižalo HbA1c v primerjavi z izhodiščem. Statistično značilni sta bili tudi spremembi izhodiščnega HbA1c po 6 mesecih, tako za tedenski odmerek 30 mg (0,9 %) kot 50 mg (1,1 %) zdravila Eperzan (glejte preglednico 2).

Preglednica 2. Rezultati s placebom kontrolirane študije dveh odmerkov zdravila Eperzan (30 mg v primerjavi s 50 mg subkutano na teden) kot monoterapije po 52 tednih

 

Eperzan

Eperzan

 

 

30 mg na teden

50 mg na teden

Placebo

ZNZa (N)

N = 100

N = 97

N = 99

HbA1c (%)

 

 

 

Izhodiščno (povprečje)

8,05

8,21

8,02

Sprememba po 52 tednihb

-0,70

-0,9

+0,2

Razlika od placebab (95 % IZ)

-0,8 (-1,1, -0,6) c

-1,0 (-1,3, -0,8) c

 

Bolniki (%), ki so dosegli HbA1c < 7 %

Telesna masa (kg)

 

 

 

Izhodiščno (povprečje)

Sprememba po 52 tednihb

-0,4

-0,9

-0,7

Razlika od placebab (95 % IZ)

0,3 (-0,9, 1,5)

-0,2 (-1,4, 1,0)

 

aPopulacija z-namenom-zdravljenja – prenos zadnjega opažanja

bKorigirano povprečje

cp < 0,05 za razliko med zdravljenji

Kombinirano zdravljenje

Dodatek metforminu

Učinkovitost zdravila Eperzan so ocenili v 3-letni randomizirani, dvojno slepi multicentrični študiji (n = 999). Na podlagi osnovnega zdravljenja z ≥ 1.500 mg metformina na dan so 30 mg zdravila Eperzan subkutano na teden (s fakultativnim zvišanjem na 50 mg na teden po najmanj 4 tednih) primerjali s 100 mg sitagliptina na dan, 2 mg glimepirida na dan (s fakultativnim titriranjem na 4 mg na dan) ali placebom. Primarni opazovani dogodek je bila sprememba HbA1c od izhodišča po 2 letih v primerjavi s placebom. Rezultati po 104 tednih so prikazani v preglednici 3. Zdravilo Eperzan je znižalo glikemijo in je bilo statistično značilno superiorno pri znižanju HbA1c od izhodišča v primerjavi s placebom, sitagliptinom ali glimepiridom (glejte preglednico 3).

Preglednica 3. Rezultati (po 104 tednih) s placebom kontrolirane študije, ki je primerjala 30 mg zdravila Eperzan na teden subkutano (s fakultativnim zvišanjem na 50 mg na teden) s 100 mg sitagliptina na dan in 2 do 4 mg glimepirida na dan kot dodatka zdravljenju bolnikov, neustrezno urejenih na metforminu

> 1.500 mg na dan

 

 

 

Sitagliptin

 

 

Eperzan

 

100 mg na

Glimepirid

 

30 mg/50 mg na

 

dan +

2 do 4 mg

 

teden +

Placebo

metformin

na dan +

 

metformin

+ metformin

metformin

 

1.500 mg na

1.500 mg na

1.500 mg

1.500 mg

 

dan

dan

na dan

na dan

ZNZ a (N)

HbA1c (%)

 

 

 

 

Izhodiščno (povprečje)

8,1

8,1

8,1

8,1

Sprememba po 104 tednihb

-0,6

+0,3

-0,3

-0,4

Razlika od kombinacije placebo +

-0,9 (-1,2, -0,7)c

 

 

 

metforminb, (95 % IZ)

-0,4 (-0,5, -0,2)c

 

 

 

Razlika od kombinacije sitagliptin +

 

 

 

metforminb, (95 % IZ)

-0,3 (-0,5, -0,1)c

 

 

 

Razlika od kombinacije glimepirid +

 

 

 

metforminb, (95 % IZ)

 

 

 

 

Delež bolnikov, ki so dosegli HbA1c < 7 %

 

 

 

 

 

Telesna masa (kg)

 

 

 

 

Izhodiščno (povprečje)

Sprememba po 104 tednihb

-1,2

-1,0

-0,9

+1,2

Razlika od kombinacije placebo +

-0,2 (-1,1, 0,7)

 

 

 

metforminb, (95 % IZ)

 

 

 

 

Razlika od kombinacije sitagliptin +

-0,4 (-1,0, 0,3)

 

 

 

metforminb, (95 % IZ)

-2,4 (-3,0, -1,7)c

 

 

 

Razlika od kombinacije glimepirid +

 

 

 

metforminb, (95 % IZ)

 

 

 

 

aPopulacija z-namenom-zdravljenja – prenos zadnjega opažanja

bKorigirano povprečje

cp < 0,05 za razliko med zdravljenji

Dodatek pioglitazonu

Učinkovitost zdravila Eperzan so ocenili v 3-letni randomizirani, dvojno slepi multicentrični študiji (n = 299). Zdravilo Eperzan 30 mg subkutano na teden so primerjali s placebom pri bolnikih, neustrezno urejenih z ≥ 30 mg pioglitazona na dan (z ≥ 1.500 mg metformina na dan ali brez njega).

Zdravljenje z zdravilom Eperzan je v primerjavi s placebom od izhodišča do 52. tedna statistično značilno znižalo HbA1c (-0,8 % Eperzan, -0,1 % placebo, p < 0,05) in glukozo v plazmi na tešče (-1,3 mmol/l Eperzan in +0,4 mmol/l placebo, p < 0,05). Sprememba telesne mase od izhodišča se med terapevtskima skupinama ni značilno razlikovala (glejte preglednico 4).

Preglednica 4. Rezultati (po 52 tednih) s placebom kontrolirane študije, ki je primerjala 30 mg zdravila Eperzan na teden subkutano kot dodatka zdravljenju bolnikov, neustrezno urejenih na pioglitazonu > 30 mg na dan ± metforminu > 1.500 mg na dan

 

Eperzan 30 mg na

 

 

teden +

Placebo +

 

pioglitazon

pioglitazon

 

30 mg na dan

30 mg na dan

 

(+/- metformin

(+/- metformin

 

1.500 mg na dan)

1.500 mg na dan)

ZNZ a (N)

N = 150

N = 149

HbA1c (%)

 

 

Izhodiščno (povprečje)

8,1

8,1

Sprememba po 52 tednihb

-0,8

 

Razlika od kombinacije placebo +

-0,8 (-1,0, -0,6) c

-0,05

pioglitazonb (95 % IZ)

 

 

Delež bolnikov, ki so dosegli HbA1c < 7 %

Telesna masa (kg)

 

 

Izhodiščno (povprečje)

Sprememba po 52 tednihb

0,3

+0,5

Razlika od kombinacije placebo +

-0,2 (-1,2, 0,8)

 

pioglitazonb (95 % IZ)

aPopulacija z-namenom-zdravljenja – prenos zadnjega opažanja

bKorigirano povprečje

cp < 0,05 za razliko med zdravljenji

Dodatek kombinaciji metformin + sulfonilsečnina

Učinkovitost zdravila Eperzan so ocenili v 3-letni randomizirani, dvojno slepi multicentrični študiji (n = 657). Na podlagi osnovnega zdravljenja s ≥ 1.500 mg metformina na dan + 4 mg glimepirida na dan so 30 mg zdravila Eperzan subkutano na teden (s fakultativnim zvišanjem na 50 mg na teden po najmanj 4 tednih) primerjali s placebom ali 30 mg pioglitazona na dan (s fakultativnim titriranjem na 45 mg na dan). Primarni opazovani dogodek je bila sprememba HbA1c od izhodišča po 52 tednih v primerjavi s placebom. Po 52 tednih je zdravljenje z zdravilom Eperzan v primerjavi s placebom statistično značilno znižalo HbA1c v primerjavi z izhodiščem. Zdravljenje z zdravilom Eperzan v primerjavi s pioglitazonom ni doseglo vnaprej opredeljene meje neinferiornosti (0,3 %) za HbA1c. Sprememba telesne mase v primerjavi z izhodiščem se z zdravilom Eperzan ni značilno razlikovala od placeba, bila pa je značilno manjša kot s pioglitazonom (glejte preglednico 5).

Preglednica 5. Rezultati (po 52 tednih) s placebom kontrolirane študije, ki je primerjala 30 mg zdravila Eperzan na teden subkutano (s fakultativnim zvišanjem na 50 mg na teden) s 30 mg pioglitazona na dan (s fakultativnim titriranjem na 45 mg/dan) kot dodatka zdravljenju bolnikov, neustrezno urejenih s kombinacijo metformin + sulfonilsečnina (glimepirid 4 mg na dan)

 

Eperzan

 

Pioglitazon +

 

30 mg/50 mg na

Placebo +

metformin

 

teden + metformin

metformin

1.500 mg na

 

1.500 mg na dan +

1.500 mg na dan +

dan +

 

glimepirid 4 mg na

glimepirid 4 mg na

glimepirid

 

dan

dan

4 mg na dan

ZNZ a (N)

HbA1c (%)

 

 

 

Izhodiščno (povprečje)

8,2

8,3

8,3

Sprememba po 52 tednihb

-0,6

+0,33

-0,80

Razlika od kombinacije placebo +

-0,9 (-1,1, -0,7)c

 

 

met + glimb (95 % IZ)

 

 

 

Razlika od kombinacije

0,3 (0,1, 0,4)

 

 

pioglitazon + met + glimb

 

 

 

(95 % IZ)

 

 

 

Delež bolnikov, ki so dosegli

HbA1c < 7 %

 

 

 

Telesna masa (kg)

 

 

 

Izhodiščno (povprečje)

Sprememba po 52 tednihb

-0,4

-0,4

+4,4

Razlika od kombinacije placebo +

-0,03 (-0,9, 0,8)

 

 

met + glimb (95 % IZ)

-4,9 (-5,5, -4,2)c

 

 

Razlika od kombinacije

 

 

pioglitazon + met + glimb

 

 

 

(95 % IZ)

 

 

 

aPopulacija z-namenom-zdravljenja – prenos zadnjega opažanja

bKorigirano povprečje

cp < 0,05 za razliko med zdravljenji

Dodatek insulinu glarginu

Učinkovitost zdravila Eperzan so ocenili v 52-tedenski randomizirani, odprti multicentrični študiji neinferiornosti (n = 563). Na podlagi osnovnega zdravljenja z insulinom glarginom (uvedenim z odmerkom

10 enot in titriranim do ≥ 20 enot na dan) so zdravilo Eperzan 30 mg subkutano enkrat na teden (z zvišanjem na 50 mg, če bolezen po 8. tednu ni bila ustrezno urejena) primerjali s prandialnim insulinom lispro (uporabljanim vsak dan ob obrokih, uvedenim v skladu s standardno oskrbo in titriranim do učinka). Primarni opazovani dogodek je bila sprememba HbA1c od izhodišča po 26 tednih. Šestindvajseti teden je bil povprečni dnevni odmerek insulina glargina 53 i.e. z zdravilom Eperzan in 51 i.e. z insulinom lispro. Povprečni dnevni odmerek insulina lispro 26. teden je bil 31 i.e. in 52. teden je 69 % bolnikov, zdravljenih z zdravilom Eperzan, prejemalo 50 mg na teden. Po 26 tednih je bila razlika HbA1c med zdravljenjema za zdravilo Eperzan in insulin lispro 0,2 % in je dosegla vnaprej opredeljeno mejo neinferiornosti (0,4 %). Zdravljenje z zdravilom Eperzan je v povprečju povzročilo zmanjšanje telesne mase z zdravilom Eperzan (- 0,7 kg), medtem ko se je z insulinom lispro telesna masa v povprečju povečala (+0,8 kg); razlika med terapevtskima skupinama je bila statistično značilna (glejte preglednico 6).

Preglednica 6. Rezultati (po 26 tednih) študije, ki je primerjala 30 mg zdravila Eperzan na teden subkutano (s fakultativnim zvišanjem na 50 mg na teden) s prandialnim insulinom lispro kot dodatkom zdravljenju bolnikov, neustrezno urejenih z insulinom glarginom samim

 

Eperzan

Insulin lispro

 

+

+

 

Insulin glargin

Insulin glargin

 

(20 enot na dan)

(20 enot na dan)

ZNZ a (N)

N = 282

N = 281

HbA1c (%)

 

 

Izhodiščno (povprečje)

8,47

8,43

Sprememba po 26 tednihb

-0,8

-0,6

Razlika od insulina lisprob (95 % IZ)

-0,2 (-0,3, 0,0)

 

Vrednost p (neinferiornost)

< 0,0001

 

Delež bolnikov, ki so dosegli HbA1c < 7 %

30 %

25 %

 

 

 

Telesna masa (kg)

 

 

Izhodiščno (povprečje)

Sprememba po 26 tednihb

-0,7

+0,8

Razlika od insulina lisprob (95 % IZ)

-1,5 (-2,1, -1,0) c

 

aPopulacija z-namenom-zdravljenja – prenos zadnjega opažanja

bKorigirano povprečje

cp < 0,05 za razliko med zdravljenji

Pri bolnikih, ki so dokončali študijo (52 tednov) je bila korigirana povprečna sprememba HbA1c v primerjavi z izhodiščem -1,0 % za zdravilo Eperzan (N = 121) in -0,9 % za insulin lispro (N = 141). Korigirana povprečna sprememba telesne mase v primerjavi z izhodiščem je bila po 52 tednih -1,0 kg za zdravilo Eperzan (N = 122) in +1,7 kg insulin lispro (N = 141). Ti podatki ne vključujejo uporabe antidiabetičnih zdravil, dovoljenih po oceni učinkovitosti, če so bili preseženi pragi glikemije.

Z aktivno učinkovino kontrolirana študija v primerjavi z insulinom glarginom kot dodatkom metforminu ± sulfonilsečnini

Učinkovitost zdravila Eperzan so ocenili v 3-letni randomizirani (2:1), odprti, z insulinom glarginom kontrolirani študiji neinferiornosti (n = 735). Na podlagi osnovnega zdravljenja s ≥ 1.500 mg metformina na dan (s sulfonilsečnino ali brez nje) so zdravilo Eperzan 30 mg subkutano na teden (s fakultativnim zvišanjem na 50 mg na teden) primerjali z insulinom glarginom (uvedenim z odmerkom 10 enot in titriranim tedensko v skladu z informacijami za predpisovanje). Primarni opazovani dogodek je bila sprememba HbA1c od izhodišča po 52 tednih. Začetni celotni dnevni odmerek insulina glargina je segal od 2 do 40 enot (mediani dnevni odmerek 10 enot), 52. teden pa od 3 do 230 enot (mediani dnevni odmerek 30 enot). Mediani dnevni odmerek insulina glargina, uporabljenega pred reševanjem hiperglikemije, je bil 10 enot (razpon: od 2 do 40 enot) na začetku študije in 30 enot (razpon: od 3 do 230 enot) 52. teden. Pri 77 % bolnikov, ki so prejemali zdravilo Eperzan, je bil 156. teden odmerek zvišan na 50 mg subkutano na teden. Po 52 tednih je bila razlika HbA1c v primerjavi z izhodiščem med zdravilom Eperzan in insulinom glargin 0,1 % (-0,04, 0,27) in je dosegla vnaprej opredeljeno mejo neinferiornosti (0,3 %). Z zdravilom Eperzan so opažali statistično značilno znižanje telesne mase, z insulinom glarginom pa njeno povečanje; razlika v spremembi telesne mase je bila statistično značilna (glejte preglednico 7).

Preglednica 7. Rezultati (po 52 tednih) z aktivno učinkovino kontrolirane študije, ki je primerjala 30 mg zdravila Eperzan na teden subkutano (s fakultativnim zvišanjem na 50 mg na teden) z insulinom glarginom (titriranim tedensko v skladu z informacijami za predpisovanje) kot dodatkom zdravljenju bolnikov, neustrezno urejenih z metforminom ± sulfonilsečnino

 

Eperzan

Insulin glargin

 

30 mg/50 mg na teden ±

± metformin (s

 

metformin (s sulfonilsečnino ali

sulfonilsečnino ali brez

 

brez nje)

nje)

ZNZ a (N)

HbA1c (%)

 

 

Izhodiščno (povprečje)

8,28

8,36

Sprememba po 52 tednihb

-0,7

-0,8

Razlika od insulina glarginab (95 % IZ)

0,1 (-0,04, 0,3)

 

Vrednost p (neinferiornost)

< 0,0086

 

Delež bolnikov, ki so dosegli HbA1c < 7 %

Telesna masa (kg)

 

 

Izhodiščno (povprečje)

Sprememba po 52 tednihb

-1,1

1,6

Razlika od insulina glarginab (95 % IZ)

-2,6 (-3,2, -2,0) c

 

aPopulacija z-namenom-zdravljenja – prenos zadnjega opažanja

bKorigirano povprečje

cp < 0,05 za razliko med zdravljenji

Pri bolnikih, zdravljenih vsaj 104 tedne, je bila korigirana povprečna sprememba HbA1c v primerjavi z izhodiščem -0,97 % za zdravilo Eperzan (N = 182) in -1,04 % za insulin glargin (N = 102). Korigirana povprečna sprememba telesne mase v primerjavi z izhodiščem je bila po 104 tednih -2,6 kg za zdravilo Eperzan (N = 184) in +1,4 kg insulin glargin (N = 104). Ti podatki ne vključujejo uporabe antidiabetičnih zdravil, dovoljenih po oceni učinkovitosti, če so bili preseženi pragi glikemije.

Z aktivno učinkovino kontrolirana študija v primerjavi z liraglutidom v kombinaciji z metforminom, tiazolidindionom ali sulfonilsečnino (kot monoterapija ali dvotirno zdravljenje)

Učinkovitost zdravila Eperzan so ocenili v 32-tedenski randomizirani, odprti, z liraglutidom kontrolirani študiji neinferiornosti (n = 805). Zdravilo Eperzan 30 mg subkutano na teden (z zvišanjem na 50 mg na teden 6. teden) so primerjali z 1,8 mg liraglutida na dan (titriranega od 0,6 mg 1. teden in 1,2 mg 1. do 2. teden) pri bolnikih, neustrezno urejenih z monoterapijo ali kombinacijo peroralnih antidiabetikov (metformin, tiazolidindion ali sulfonilsečnine). Primarni opazovani dogodek je bila sprememba HbA1c od izhodišča po 32 tednih.

Zdravljenje z zdravilom Eperzan v primerjavi z liraglutidom ni doseglo vnaprej opredeljene meje neinferiornosti (0,3 %) za HbA1c (glejte preglednico 8).

Preglednica 8. Rezultati z aktivno učinkovino kontroliranega preskušanja zdravila Eperzan 30 mg subkutano na teden (z zvišanjem na 50 mg na teden) v primerjavi z 1,8 mg liraglutida na dan po 32 tedniha

 

Eperzan

Liraglutid

 

30 mg/50 mg na teden

1,8 mg na dan

Populacija z-namenom-zdravljenja (n)

HbA1c (%)

 

 

Izhodiščno (povprečje)

8,2

8,2

Sprememba po 32 tednihb

-0,8

-1,0

Razlika od liraglutidab (95 % IZ)

0,2 (0,1, 0,3)

 

Vrednost p (neinferiornost)

p = 0,0846

 

Delež bolnikov, ki so dosegli HbA1c < 7 %

42 %

52 %

Telesna masa (kg)

 

 

Izhodiščno (povprečje)

Sprememba po 32 tednihb

-0,6

-2,2

Razlika od liraglutidab (95 % IZ)

1,55 (1,05, 2,06) c

 

aPopulacija z-namenom-zdravljenja – prenos zadnjega opažanja

bKorigirano povprečje

cp < 0,05 za razliko med zdravljenji

Z aktivno učinkovino kontrolirana študija v primerjavi s sitagliptinom pri bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 2 in različnimi stopnjami okvare ledvic

Učinkovitost zdravila Eperzan so ocenili v randomizirani, dvojno slepi, z aktivno učinkovino kontrolirani 52-tedenski študiji pri 486 bolnikih z blago, zmerno in hudo okvaro ledvic, neustrezno urejenih s trenutno shemo diete in telesne dejavnosti ali drugega antidiabetičnega zdravljenja. Zdravilo Eperzan 30 mg subkutano na teden (z zvišanjem na 50 mg na teden, če je bilo potrebno) so primerjali s sitagliptinom. Sitagliptin so odmerjali glede na očistek kreatinina, ocenjen po Cockcroft-Gaultovi formuli (100 mg na dan pri blagi, 50 mg na dan pri zmerni in 25 mg na dan pri hudi okvari ledvic). Primarni opazovani dogodek je bila sprememba HbA1c od izhodišča po 26 tednih.

Zdravljenje z zdravilom Eperzan je v primerjavi s sitagliptinom do 26. tedna statistično značilno znižalo HbA1c v primerjavi z izhodiščem. Za model korigirano povprečno znižanje HbA1c v primerjavi z izhodiščem je bilo za zdravilo Eperzan -0,80 (n = 125) pri bolnikih z blago okvaro ledvic (eGFR od 60 do

89 ml/min/1,73 m2), -0,83 (n = 98) pri bolnikih z zmerno okvaro ledvic (eGFR od 30 do 59 ml/min/1,73 m2) in -1,08 (n = 19) pri bolnikih s hudo okvaro ledvic (eGFR < 30 ml/min/1,73 m2) (glejte preglednico 9).

Preglednica 9. Rezultati po 26 tednih v študiji zdravila Eperzan 30 mg subkutano na teden (z zvišanjem na 50 mg na teden, če je bilo potrebno) v primerjavi s sitagliptinom (odmerjanim glede na delovanje ledvic) pri bolnikih z različnimi stopnjami okvare ledvic

 

Eperzan

Sitagliptin

 

30 mg/50 mg na teden

 

Populacija z-namenom-zdravljenja (n)

 

(125 blaga, 98 zmerna, 19

(122 blaga, 99 zmerna, 15

 

huda)a

huda)a

HbA1c (%)

 

 

Izhodiščno (povprečje)

8,1

8,2

Sprememba po 26 tednihb

-0,8

-0,5

Razlika od sitagliptinab (95 % IZ)

-0,3 (-0,5, -0,2)c

 

Delež bolnikov, ki so dosegli HbA1c < 7 %

43 %

31 %

 

 

 

Telesna masa (kg)

 

 

Izhodiščno (povprečje)

Sprememba po 26 tednihb

-0,8

-0,19

Razlika od sitagliptinab (95 % IZ)

-0,6 (-1,1, -0,1)c

 

aPopulacija z-namenom-zdravljenja – prenos zadnjega opažanja (ITT-LOCF – intent to treat popuation – last

b c

observation carried forward) Korigirano povprečje

p < 0,05 za razliko med zdravljenji

Trajnost urejenosti glikemije

Trajnost urejenosti glikemije z zdravilom Eperzan po času glede na druge skupine antidiabetičnih zdravil za tip 2 in glede na placebo prikazuje slika 1 kot dodatek metforminu.

Slika 1: Kaplan-Meierjeva krivulja, ki prikazuje trajnost urejenosti glikemije (merjeno s časom do rešilnega ukrepanja) za zdravilo Eperzan glede na dve aktivni primerjalni učinkovini (sitagliptin in glimepirid) in placebo

Probability of Event

Page 1 of 1

1.0

Placebo

 

Sitagliptin

0.9

Glimepiride

Albiglutide

 

0.8

 

0.7

0.6

0.5

0.4

0.3

0.2

0.1

0.0

 

 

 

 

Weeks ( Rescue Free )

 

Os x: tedni (brez rešilnega ukrepanja), os y: verjetnost dogodka

Glukoza v plazmi na tešče

Zdravljenje z zdravilom Eperzan samim ali v kombinaciji z enim ali dvema peroralnima antidiabetičnima zdraviloma je znižalo glukozo v plazmi na tešče od izhodišča za 1,3 do 2,4 mmol/l v primerjavi s placebom. Večino tega znižanja so zabeležili v prvih dveh tednih zdravljenja.

Kardiovaskularno ocenjevanje:

Opravili so metaanalizo 9 kliničnih študij (8 velikih študij učinkovitosti in 1 študija II. faze za določitev odmerka), ki so trajale do 3 let, za oceno kardiovaskularne varnosti zdravila Eperzan (N = 2.524) v primerjavi z vsemi primerjalnimi zdravili (N = 2.583) v teh preskušanjih. Opazovani dogodek, imenovan MACE+ (major adverse cardiac events plus – hujši srčni neželeni učinki plus), je poleg opazovanih dogodkov MACE (akutni miokardni infarkt, možganska kap in kardiovaskularna smrt) obsegal še hospitalizacijo zaradi nestabilne angine pektoris. Razmerje ogroženosti za MACE+ je bilo z zdravilom Eperzan v primerjavi s primerjalnimi zdravili 1,0 (95 % IZ: 0,68, 1,49). Stopnja incidence za prvi MACE+ je bila pri zdravilu Eperzan 1,2 in pri vseh primerjalnih zdravilih 1,1 dogodka na 100 bolnik-let.

Pediatrična populacija

Evropska agencija za zdravila je začasno odložila zahtevo za predložitev rezultatov študij z zdravilom Eperzan za eno ali več podskupin pediatrične populacije za zdravljenje sladkorne bolezni tipa 2 (za podatke o uporabi pri pediatrični populaciji glejte poglavje 4.2).

5.2Farmakokinetične lastnosti

Absorpcija

Po subkutani uporabi posamičnega odmerka 30 mg pri preiskovancih s sladkorno boleznijo tipa 2 je bila največja koncentracija dosežena od 3 do 5 dni po odmerku; povprečna najvišja koncentracija albiglutida (Cmax) je bila 1,74 µg/ml in povprečna površina pod krivuljo koncentracije po času (AUC) 465 µg.h/ml.

Povprečna tedenska koncentracija v stanju dinamičnega ravnovesja po subkutani uporabi 30 mg ali 50 mg albiglutida, ocenjena v populacijskih farmakokinetičnih analizah v študijah III. faze pri bolnikih, je bila približno 2,6 µg/ml (30 mg) in 4,4 µg/ml (50 mg). Izpostavljenost v stanju dinamičnega ravnovesja je dosežena po 3 do 5 tednih uporabe enkrat na teden. Izpostavljenost pri odmerku 30 mg in 50 mg se je skladala z zvišanjem, sorazmernim odmerku. Toda pri zdravih prostovoljcih je bila koncentracija v stanju dinamičnega ravnovesja po odmerku 50 mg 36. dan 7,39 µg/ml in torej višja kot napovedana v populacijskih farmakokinetičnih analizah v študijah III. faze pri bolnikih. Izpostavljenost je po subkutanem injiciranju albiglutida v trebuh, stegno ali nadlaket podobna.

Porazdelitev

Povprečni ocenjeni navidezni volumen porazdelitve albiglutida po subkutani uporabi je 11 litrov. Ker je albiglutid albuminska fuzijska molekula, vezave na beljakovine v plazmi niso ocenili.

Biotransformacija

Albiglutid je beljakovina in pričakovana pot njegove presnove je razgradnja v majhne peptide in posamezne aminokisline s široko razprostranjenimi proteolitičnimi encimi.

Izločanje

Povprečni navidezni očistek albiglutida je 67 ml/uro in eliminacijski razpolovni čas je približno 5 dni; vrednosti temeljita na ocenah populacijskih farmakokinetičnih analiz iz študij III. faze pri bolnikih in na izmerjenih vrednostih.

Posebne skupine bolnikov

Bolniki z okvaro ledvic

V populacijski farmakokinetični analizi vključno s preskušanjem III. faze pri bolnikih z blago, zmerno ali hudo okvaro ledvic se je izpostavljenost pri hudi okvari ledvic povečala za približno 30 do 40 % v primerjavi z izpostavljenostjo, ugotovljeno pri sladkornih bolnikih tipa 2 z normalnim delovanjem ledvic. Poleg tega je klinična farmakološka študija pokazala podobno povečanje izpostavljenosti pri bolnikih z zmerno ali hudo okvaro ledvic ali tistih na hemodializi glede na bolnike brez okvare ledvic. Teh razlik niso ocenili za klinično pomembne (glejte poglavje 4.2).

Bolniki z insuficienco jeter

Kliničnih študij za ugotavljanje vplivov okvare jeter na farmakokinetiko zdravila Eperzan niso izvedli. Terapevtske beljakovine, kakršna je albiglutid, se katabolizirajo s široko razprostranjenimi proteolitičnimi encimi, ki niso omejeni na jetrno tkivo, zato ni verjetno, da bi spremembe delovanja jeter vplivale na odstranjevanje zdravila Eperzan (glejte poglavje 4.2).

Spol

Na podlagi rezultatov populacijskih farmakokinetičnih analiz spol nima klinično pomembnega vpliva na očistek.

Rasa in etnična pripadnost

Na podlagi rezultatov populacijskih farmakokinetičnih analiz, ki so vključile belce, Afroameričane/Afričane, Azijce in bolnike hispanskega/nehispanskega porekla, rasa in etnična pripadnost nista klinično pomembno vplivali na farmakokinetiko zdravila Eperzan.

Pri japonskih bolnikih je bila izpostavljenost približno 30 do 40 % večja kot pri belcih, verjetno zaradi manjše telesne mase. Tega učinka niso ocenili kot klinično pomembnega.

Starejši bolniki (> 65 let)

Na podlagi populacijske farmakokinetične analize preiskovancev, starih od 24 do 83 let, starost ni klinično pomembno vplivala na farmakokinetiko albiglutida (glejte poglavje 4.2).

Telesna masa

Telesna masa v razponu od 44 do 158 kg ni klinično pomembno vplivala na AUC albiglutida. Za 20 % večja telesna masa je povzročila približno 18,5 % povečanje očistka.

Pediatrična populacija

Farmakokinetičnih podatkov za pediatrične bolnike ni.

5.3Predklinični podatki o varnosti

Predklinični podatki na osnovi študij farmakološke varnosti in toksičnosti ponavljajočih se odmerkov ne kažejo posebnih tveganj za človeka. Albiglutid je rekombinantna beljakovina, zato študij genotoksičnosti niso izvedli.

V 52-tedenski študiji na opicah so ugotovili majhno povečanje mase pankreatičnega tkiva z odmerkom 50 mg/kg/teden (75-kratnik klinične izpostavljenosti na podlagi AUC), povezano s hipertrofijo acinarnih celic. Ugotovili so tudi majhno povečanje števila celic otočkov. Pankreatičnih sprememb niso spremljale histomorfološke nepravilnosti ali znaki povečane proliferacije.

Zaradi imunogenosti pri glodalcih z albiglutidom niso izvedli študij kancerogenosti. V 2-letnih študijah kancerogenosti drugih agonistov receptorjev GLP-1 so opažali tumorje ščitničnih celic C. V študijah teh drugih zdravil pri glodalcih je bila s hiperplazijo ščitničnih celic C in tumorji povezana zvišana koncentracija kalcitonina v serumu. Tudi albiglutid je v 21-dnevni študiji pri miših povzročil od odmerka odvisno zvišanje koncentracije kalcitonina v serumu; to kaže, da so ščitnični tumorji pri glodalcih teoretična možnost tudi z albiglutidom. V ščitnicah opic, ki so dobivale odmerek 50 mg/kg/teden (75-kratnik klinične izpostavljenosti

na podlagi AUC) do 52 tednov, niso ugotovili z albiglutidom povezanih sprememb. Klinični pomen pri glodalcih opaženih tumorjev ščitničnih celic C ni znan.

V študijah reproduktivne toksičnosti albiglutida pri miših v odmerkih do 50 mg/kg/dan (to je nizek večkratnik klinične izpostavljenosti) niso ugotovili vpliva na parjenje ali plodnost. Pri 50 mg/kg/dan so opazili zmanjšanje estrusnih ciklusov; ta odmerek je bil povezan s toksičnostjo za samice-matere (izguba telesne mase in manjše uživanje hrane). Pri 50 mg/kg/dan (to je nizek večkratnik klinične izpostavljenosti) so opažali vplive na embrio-fetalni razvoj (embrio-fetalna umrljivost in spremembe okostja). Mladiči miši, ki so prejemale 50 mg/kg/dan med obdobjem organogeneze, so imeli manjšo telesno maso pred odstavitvijo (ki se je popravila po odstavitvi), dehidriranost in hladnost ter zapoznelo balanoprepucijsko ločevanje. Ob odmerku 5 mg/kg/dan (izpostavljenosti, podobne kliničnim izpostavljenostim) niso opazili učinkov.

V študijah pre- in postnatalnega razvoja pri miših, ki so dobivale albiglutid med brejostjo ali med dojenjem,

so ob odmerkih ≥ 1 mg/kg/dan (izpostavljenosti, manjše od klinične izpostavljenosti) pri mladičih F1 opažali zmanjšano telesno maso pred odstavitvijo. Zmanjšana telesna masa je pri F1 izginila po odstavitvi; izjema so bile samice F1 samic-mater, ki so perinatalno (od konca gestacije do 10 dni po skotitvi) prejemale

≥ 5 mg/kg/dan, ob čemer pa ni bilo drugih učinkov na razvoj. V plazmi mladičev so odkrili albiglutid v sledovih. Ni znano, ali je bil vzrok zmanjšane telesne mase mladičev neposreden učinek albiglutida na mladiče ali sekundaren zaradi učinkov na samice-matere.

V študijah pre- in postnatalnega razvoja so pri doječih samicah opažali večjo umrljivost in obolevnost pri

vseh odmerkih (≥ 1 mg/kg/dan). V predhodnih toksikoloških študijah miši, ki niso dojile ali niso bile breje, in pri brejih miših niso opažali umrljivosti. Ti izsledki se skladajo s sindromom laktacijskega ileusa, ki je bil že opisan pri miših. Ker je relativni stres energijskih potreb med obdobjem dojenja pri človeku veliko manjši kot pri miših in ker so energijske rezerve pri človeku velike, je umrljivost, opažena pri doječih miših, ocenjena kot nepomembna za človeka.

6.FARMACEVTSKI PODATKI

6.1Seznam pomožnih snovi

Prašek za raztopino za injiciranje:

natrijev dihidrogenfosfat monohidrat natrijev hidrogenfosfat, brezvodni trehaloza dihidrat

manitol (E421) polisorbat 80

Vehikel:

voda za injekcije

6.2Inkompatibilnosti

Ker študij kompatibilnosti ni, se tega zdravila ne sme mešati z drugimi zdravili.

6.3Rok uporabnosti

3 leta.

Po pripravi je treba peresnik uporabiti v 8 urah. Peresnik uporabite takoj po namestitvi igle. V nasprotnem primeru se lahko raztopina v igli posuši in zamaši iglo.

6.4Posebna navodila za shranjevanje

Shranjujte v hladilniku pri temperaturi od 2 °C do 8 °C. Ne zamrzujte.

Bolniki lahko peresnike shranjujejo na sobni temperaturi, ki ne presega 30 °C, a ne več kot skupaj 4 tedne pred uporabo. Po koncu tega obdobja je treba peresnik uporabiti ali zavreči.

Za rok uporabnosti pripravljenega zdravila glejte poglavje 6.3.

6.5Vrsta ovojnine in vsebina

Vložek z dvema razdelkoma (DCC – Dual Chamber Cartridge), ki ga sestavlja valj iz stekla tipa I, zaprt z zamaški iz brombutilne gume in zapornim diskom iz brombutilne gume, vloženim v polipropilensko zaskočno zaporko. Vsak vložek je vstavljen v plastičen injekcijski peresnik za enkratno uporabo (peresnik).

En peresnik odda en 30 mg ali 50 mg odmerek zdravila Eperzan v volumnu 0,5 ml.

Velikost pakiranja:

Škatla s 4 peresniki z enkratnim odmerkom in 4 iglami za peresnik.

Skupno pakiranje vsebuje 12 peresnikov z enkratnim odmerkom in 12 igel za peresnike (3 pakiranja s 4 peresniki in 4 iglami).

Na trgu morda ni vseh navedenih pakiranj.

6.6Posebni varnostni ukrepi za odstranjevanje in ravnanje z zdravilom

Odlaganje

Neuporabljeno zdravilo ali odpadni material zavrzite v skladu z lokalnimi predpisi.

Navodila za uporabo.

Zdravila Eperzan, ki je zamrznilo, ne smete uporabiti.

Preglejte peresnik in se prepričajte, da je v številčnem okencu vidna številka "1". Ne uporabite peresnika, če ni prikazana številka "1".

Kako zdravilo pripravijo in uporabijo bolniki

Celotna navodila za pripravo in dajanje, ki jih mora uporabiti bolnik, so navedena v poglavju Navodila za uporabo v navodilih za uporabo tega zdravila.

Bolnika poučite, naj prebere celotna Navodila za uporabo, vključno z Vprašanji in odgovori, pred začetkom zdravljenja ter se obrne na Navodila za uporabo vsakič pred injiciranjem odmerka.

Alternativni način priprave (samo za uporabo s strani zdravstvenega osebja):

Navodila za uporabo v navodilu za uporabo tega zdravila navajajo, da mora bolnik po premešanju liofiliziranega praška in vehikla počakati 15 minut za 30-mg peresnik in 30 minut za 50-mg peresnik, da je rekonstitucija zagotovljena. Zdravstveno osebje lahko za pripravo uporabi naslednji alternativni način, ki omogoči hitrejše raztapljanje. Ker ta način temelji na ustreznem vrtenju in pregledovanju raztopine, je namenjen le za zdravstveno osebje.

Preglejte peresnik za številko "1" v številčnem okencu in datum uporabe. Sledite navodilom in zasučite vložek, dokler se v številskem okencu ne pojavi "2" in zaslišite klik. To premeša vehikel v zadnjem razdelku vložka z liofiliziranim praškom v sprednjem razdelku. Z prozornim vložkom obrnjenim navzgor previdno vrtite peresnik eno minuto. Ne stresajte, ker to lahko povzroči penjenje. Raztopino preglejte in nadaljujte z vrtenjem peresnika, dokler se ves prašek ne raztopi. Popolna raztopitev je s 30-mg peresnikom po navadi

dosežena v 2 minutah, a lahko traja do 5 minut; raztopitev potrdite s pregledom raztopine, ki mora biti bistra in brez delcev. Popolna raztopitev je s 50-mg peresnikom po navadi dosežena v 7 minutah, a lahko traja do 10 minut. Malo pene na vrhu raztopine ob koncu priprave je normalno. Po pripravi nadaljujte s koraki v navodilih za uporabo, da boste namestili iglo, pripravili peresnik in injicirali zdravilo.

Zdravilo Eperzan uporabite le, če je bistra, rumena raztopina, ki ne vsebuje delcev.

7.IMETNIK DOVOLJENJA ZA PROMET Z ZDRAVILOM

GlaxoSmithKline Trading Services Limited,

Currabinny,

Carrigaline,

County Cork,

Irska

8.ŠTEVILKA (ŠTEVILKE) DOVOLJENJA (DOVOLJENJ) ZA PROMET Z ZDRAVILOM

EU/1/13/908/001

EU/1/13/908/002

EU/1/13/908/003

EU/1/13/908/004

9.DATUM PRIDOBITVE/PODALJŠANJA DOVOLJENJA ZA PROMET Z ZDRAVILOM

Datum prve odobritve: 21. marec 2014

10.DATUM ZADNJE REVIZIJE BESEDILA

Podrobne informacije o zdravilu so objavljene na spletni strani Evropske agencije za zdravila http://www.ema.europa.eu.

Komentarji

A B C D E F G H I J K L M N O P Q R S T U V W X Y Z
  • Pomoč
  • Get it on Google Play
  • O
  • Info on site by:

  • Presented by RXed.eu

  • 27558

    seznam zdravil na recept