Slovenian
A B C D E F G H I J K L M N O P Q R S T U V W X Y Z

Kiovig (human normal immunoglobulin (IVIg)) – Povzetek glavnih značilnosti zdravila - J06BA02

Updated on site: 08-Oct-2017

Ime zdravilaKiovig
ATC kodaJ06BA02
Substancahuman normal immunoglobulin (IVIg)
ProizvajalecBaxter AG

1.IME ZDRAVILA

KIOVIG 100 mg/ml raztopina za infundiranje

2.KAKOVOSTNA IN KOLIČINSKA SESTAVA

Humani polispecifični imunoglobulin (i.v. imunoglobulin)

En ml vsebuje:

Humani polispecifični imunoglobulin ……………100 mg (čistost najmanj 98 % IgG)

Vsaka viala z 10 ml vsebuje: 1 g humanega polispecifičnega imunoglobulina Vsaka viala s 25 ml vsebuje: 2,5 g humanega polispecifičnega imunoglobulina Vsaka viala s 50 ml vsebuje: 5 g humanega polispecifičnega imunoglobulina Vsaka viala s 100 ml vsebuje: 10 g humanega polispecifičnega imunoglobulina Vsaka viala z 200 ml vsebuje: 20 g humanega polispecifičnega imunoglobulina Vsaka viala s 300 ml vsebuje: 30 g humanega polispecifičnega imunoglobulina

Porazdelitev podrazredov IgG (približne vrednosti):

IgG1 ≥ 56,9 %

IgG2 ≥ 26,6 %

IgG3 ≥ 3,4 %

IgG4 ≥ 1,7 %

Največja vsebnost IgA je 140 mikrogramov/ml.

Izdelano iz plazme človeških darovalcev.

Za celoten seznam pomožnih snovi glejte poglavje 6.1.

3.FARMACEVTSKA OBLIKA

Raztopina za intravensko infundiranje

Raztopina je bistra ali rahlo opalescentna in brezbarvna ali bledorumena.

4.KLINIČNI PODATKI

4.1Terapevtske indikacije

Nadomestno zdravljenje odraslih ter otrok in mladostnikov (starih od 0 do 18 let) pri naslednjih boleznih in motnjah:

Sindromi primarne imunske pomanjkljivosti z okvarjenim nastajanjem protiteles (glejte poglavje 4.4).

Hipogamaglobulinemija in ponavljajoče se bakterijske okužbe pri bolnikih s kronično limfocitno levkemijo, ki jih ne preprečijo profilaktični antibiotiki.

Hipogamaglobulinemija in ponavljajoče se bakterijske okužbe pri bolnikih z multiplim mielomom v fazi platoja, ki jih ne prepreči cepljenje proti pnevmokoku.

Hipogamaglobulinemija pri bolnikih po alogenski presaditvi krvotvornih matičnih celic (KMC).

Kongenitalni AIDS in ponavljajoče se bakterijske okužbe.

Imunomodulacija pri odraslih ter otrocih in mladostnikih (starih od 0 do 18 let) pri naslednjih boleznih in motnjah:

Primarna imunska trombocitopenija (ITP) pri bolnikih z velikim tveganjem za krvavitve ali pred kirurškim posegom za korekcijo števila trombocitov.

Guillain-Barréjev sindrom.

Kawasakijev sindrom.

Multifokalna motorična nevropatija (MMN).

4.2Odmerjanje in način uporabe

Nadomestno zdravljenje je treba uvesti in spremljati pod nadzorom zdravnika, izkušenega v zdravljenju imunskih pomanjkljivosti.

Odmerjanje

Odmerek in shema odmerjanja sta odvisna od indikacije.

Pri nadomestnem zdravljenju boste morda morali odmerek prilagoditi vsakemu bolniku na podlagi farmakokinetičnega in kliničnega odziva. Naslednje sheme odmerjanja so navedene kot smernice:

Nadomestno zdravljenje pri sindromih primarne imunske pomanjkljivosti

S shemo odmerjanja morate doseči najnižjo koncentracijo IgG (izmerjeno pred naslednjo infuzijo) najmanj 5 do 6 g/l. Ravnovesne koncentracije dosežemo po treh do šestih mesecih po začetku zdravljenja. Priporočeni začetni odmerek je 0,4-0,8 g/kg, kateremu naj sledi najmanj 0,2 g/kg TM vsake tri do štiri tedne.

Odmerek, s katerim dosežete najnižjo koncentracijo 5-6 g/l, je reda velikosti 0,2-0,8 g/kg/mesec. Časovni presledek med odmerki v stanju dinamičnega ravnovesja je od 3 do 4 tedne.

Ob pojavu okužbe morate izmeriti najnižje koncentracije zdravila. Za zmanjšanje pojavnosti okužb bo morda potreben večji odmerek, da se dosežejo višje vrednosti najnižje koncentracije.

Hipogamaglobulinemija in ponavljajoče se bakterijske okužbe pri bolnikih s kronično limfocitno levkemijo, ki jih ne preprečijo profilaktični antibiotiki; hipogamaglobulinemija in ponavljajoče se bakterijske okužbe pri bolnikih z multiplim mielomom v fazi platoja, ki jih ne prepreči cepljenje proti pnevmokoku; kongenitalni AIDS in ponavljajoče se bakterijske okužbe.

Priporočeni odmerek je 0,2-0,4 g/kg vsake tri do štiri tedne.

Hipogamaglobulinemija pri bolnikih po alogenski presaditvi krvotvornih matičnih celic

Priporočeni odmerek je 0,2-0,4 g/kg vsake tri do štiri tedne. Najnižja koncentracija mora biti najmanj 5 g/l.

Primarna imunska trombocitopenija

Možni sta dve shemi zdravljenja:

0,8-1 g/kg, ki se uporabi 1. dan; ta odmerek lahko ponovite enkrat v naslednjih 3 dneh

0,4 g/kg na dan skupaj 2 do 5 dni.

V primeru relapsa lahko zdravljenje ponovite.

Guillain-Barréjev sindrom

0,4 g/kg dnevno skupaj 5 dni.

Kawasakijev sindrom

Odmerek 1,6-2 g/kg dajajte razdeljenega v več odmerkov v obdobju dveh do petih dni ali pa uporabite enojni odmerek 2,0 g/kg. Bolnike morate sočasno zdraviti z acetilsalicilno kislino.

Multifokalna motorična nevropatija (MMN)

Začetni odmerek: 2 g/kg, dan v času 2-5 dni.

Vzdrževalni odmerek: 1 g/kg vsake 2 do 4 tedne ali 2 g/kg vsakih 4 do 8 tednov.

Priporočila za odmerjanje so povzeta v naslednji preglednici:

Indikacija

Odmerek

Pogostnost odmerjanja

Nadomestno zdravljenje pri primarni

začetni odmerek:

 

imunski pomanjkljivosti

0,4-0,8 g/kg

 

 

nato:

vsake 3 do 4 tedne, da dosežete

 

0,2-0,8 g/kg

najnižjo koncentracijo IgG

 

 

vsaj 5-6 g/l

Nadomestno zdravljenje pri

0,2-0,4 g/kg

vsake 3 do 4 tedne, da dosežete

sekundarni imunski pomanjkljivosti

 

najnižjo koncentracijo IgG

 

 

vsaj 5-6 g/l

Kongenitalni AIDS

0,2-0,4 g/kg

vsake 3-4 tedne

Hipogamaglobulinemija(<4 g/l) pri

0,2-0,4 g/kg

vsake 3 do 4 tedne, da dosežete

bolnikih po alogenski presaditvi

 

najnižjo koncentracijo IgG vsaj 5 g/l

krvotvornih matičnih celic

 

 

 

 

 

Imunomodulacija:

 

 

Primarna imunska trombocitopenija

0,8-1 g/kg

prvi dan, možna ponovitev enkrat

 

ali

v treh dneh

 

 

 

0,4 g/kg/d

za 2-5 dni

Guillain-Barréjev sindrom

0,4 g/kg/d

za 5 dni

Kawasakijev sindrom

1,6-2 g/kg

razdeljeno na več odmerkov

 

 

v obdobju 2-5 dni, ob sočasnem

 

sali

zdravljenju z acetilsalicilno kislino

 

 

 

2 g/kg

en odmerek, ob sočasnem zdravljenju

 

 

z acetilsalicilno kislino

Multifokalna motorična

začetni odmerek:

 

nevropatija (MMN)

2 g/kg

dan v času 2-5 dni

 

vzdrževalni odmerek:

 

 

1 g/kg

vsake 2 do 4 tedne

 

oz.

oz.

 

2 g/kg

vsakih 4 do 8 tednov

 

 

 

Pediatrična populacija

Odmerjanje pri otrocih in mladostnikih (0-18 let) se ne razlikuje od odmerjanja pri odraslih,

saj je odmerjanje za vsako indikacijo podano glede na telesno maso in prilagojeno kliničnemu izidu omenjenih stanj.

Način uporabe

Za intravensko uporabo.

Humani polispecifični imunoglobulin infundirajte intravensko z začetno hitrostjo 0,5 ml/kg TM na uro v času 30 minut. Če ga bolnik dobro prenaša (glejte poglavje 4.4), lahko hitrost infuzije postopoma povečate na največ 6 ml/kg TM na uro. Klinični podatki, dobljeni pri omejenem številu bolnikov, kažejo tudi, da lahko odrasli bolniki s primarno imunsko pomanjkljivostjo prenašajo hitrost infundiranja do 8 ml/kg TM na uro. Za dodatne previdnostne ukrepe glejte poglavje 4.4.

Če je pred infundiranjem potrebno redčenje, lahko zdravilo KIOVIG razredčite s 5 % raztopino glukoze do končne koncentracije 50 mg/ml (5 % imunoglobulina). Za navodila glede raztapljanja zdravila pred dajanjem glejte poglavje 6.6.

Vse morebitne neželene učinke, povezane z infuzijo, odpravite z zmanjšanjem hitrosti infundiranja ali z ustavitvijo infuzije.

4.3Kontraindikacije

Preobčutljivost za zdravilno učinkovino ali katero koli pomožno snov, navedeno v poglavju 6.1. Preobčutljivost za človeške imunoglobuline, zlasti pri bolnikih s protitelesi proti IgA.

4.4Posebna opozorila in previdnostni ukrepi

Določeni hudi neželeni učinki so lahko povezani s hitrostjo infundiranja. Priporočeno hitrost infundiranja, ki je navedena v poglavju 4.2, morate natančno upoštevati. Bolnike morate natančno spremljati in jih ves čas infundiranja skrbno opazovati, da bi ugotovili morebitne simptome. Določeni neželeni učinki so lahko pogostejši:

pri veliki hitrosti infundiranja

pri bolnikih, ki prvič prejemajo humani polispecifični imunoglobulin, v redkih primerih, ko bolnik preide z drugega zdravila s humanim polispecifičnim imunoglobulinom na zdravilo KIOVIG, ali v primeru, da je od zadnje infuzije preteklo že več časa.

Možnim zapletom se lahko pogosto izognete tako, da zagotovite:

-da bolniki niso preobčutljivi za humani polispecifični imunoglobulin, in sicer tako, da zdravilo najprej injicirate počasi (0,5 ml/kg TM/uro);

-skrbno spremljanje bolnikov ves čas trajanja infuzije, da bi ugotovili morebitne simptome. Zlasti pa morate bolnike, ki še niso prejeli humanega normalnega imunoglobulina, bolnike, pri katerih opravljate prehod z drugega i.v. imunoglobulinskega pripravka na zdravilo KIOVIG, ali tiste, pri katerih je od zadnje infuzije minilo več časa, pozorno spremljati med prvo infuzijo in v prvi uri po prvi infuziji, da bi ugotovili znake morebitnih neželenih učinkov. Vse druge bolnike pa spremljajte še najmanj 20 minut po prejemu infuzije.

V primeru neželenih učinkov morate bodisi zmanjšati hitrost infundiranja ali infundiranje prekiniti. Potrebno zdravljenje je odvisno od vrste in resnosti neželenih učinkov.

Če se razvije šok, uvedite standardno medicinsko zdravljenje za šok.

Pri vseh bolnikih je pri uporabi i.v. imunoglobulinov potrebno naslednje:

zadostna hidracija pred začetkom infundiranja i.v. imunoglobulinov

spremljanje izločanja urina

spremljanje serumske koncentracije kreatinina

spremljanje za znake in simptome tromboze

ocenjevanje viskoznosti krvi pri bolnikih, ki so ogroženi zaradi hiperviskoznosti

izogibanje sočasni uporabi diuretikov Henlejeve zanke

Če je potrebno redčenje zdravila KIOVIG na manjše koncentracije pri bolnikih s sladkorno boleznijo, boste morda morali ponovno pretehtati uporabo 5 % raztopine glukoze za redčenje zdravila.

Preobčutljivost

Prave preobčutljivostne reakcije so redke. Lahko se pojavijo pri bolnikih s protitelesi anti-IgA. Imunoglobulin i.v. ni indiciran pri bolnikih s selektivno pomanjkljivostjo IgA, pri katerih je edini zadržek pomanjkljivost IgA.

V redkih primerih lahko humani polispecifični imunoglobulin povzroči zmanjšanje krvnega tlaka z anafilaktično reakcijo, celo pri tistih bolnikih, ki so dobro prenašali predhodno zdravljenje

s humanim polispecifičnim imunoglobulinom.

Tromboembolija

Obstajajo klinični dokazi za povezavo med uporabo i.v. imunoglobulinov in tromboemboličnimi dogodki, kot so miokardni infarkt, cerebrovaskularni inzult (vključno z možgansko kapjo), pljučna embolija in globoka venska tromboza, ki naj bi bili povezani z relativnim povečanjem viskoznosti krvi zaradi dovajanja velike količine imunoglobulinov pri bolnikih z dejavniki tveganja. Intravenske imunoglobulinske pripravke morate predpisovati in infundirati previdno pri bolnikih s čezmerno telesno maso, bolnikih s prisotnimi dejavniki tveganja za trombotične dogodke (kot so ateroskleroza v anamnezi, več kardiovaskularnih dejavnikov tveganja, višja starost, slabši minutni volumen srca, hipertenzija, uporaba estrogenov, sladkorna bolezen in bolezni ožilja ali trombotične epizode

v anamnezi, bolnikih s pridobljenimi ali dednimi trombofilnimi boleznimi, boleznimi hiperkoagulacije, dolgotrajno imobiliziranih bolnikih, močno hipovolemičnih bolnikih, bolnikih z boleznimi, ki povečajo viskoznost krvi, bolnikih s stalnim vaskularnim katetrom ter bolnikih z visokimi odmerki in hitrim infundiranjem).

Pri bolnikih, ki prejemajo i.v. imunoglobuline, se lahko pojavi hiperproteinemija, zvišana viskoznost seruma in posledična psevdohiponatriemija. To morajo zdravniki upoštevati, ker lahko uvedba zdravljenja prave hiponatriemije (tj. zmanjšanje proste vode v serumu) pri teh bolnikih povzroči dodatno povečanje viskoznosti seruma in možno predispozicijo za tromboembolične dogodke.

Pri bolnikih, ki so ogroženi zaradi možnosti tromboemboličnih neželenih učinkov, morate i.v. imunoglobulinske pripravke infundirati z najmanjšo možno hitrostjo in v najmanjšem možnem odmerku.

Akutna ledvična odpoved

Pri bolnikih, ki so prejemali zdravljenje z i.v. imunoglobulini, so poročali o primerih akutne ledvične odpovedi. To vključuje akutno ledvično odpoved, akutno tubularno nekrozo, nefropatijo proksimalnih tubulov in osmotsko nefrozo. V večini primerov so ugotovili dejavnike tveganja, kot so obstoječa ledvična insuficienca, sladkorna bolezen, hipovolemija, čezmerna telesna masa, sočasna uporaba nefrotoksičnih zdravil, starost nad 65 let, sepsa, hiperviskoznost in paraproteinemija.

V primeru ledvične okvare po potrebi prekinite zdravljenje z i.v. imunoglobulini.

Čeprav so bila ta poročila o motnjah delovanja ledvic in akutni ledvični odpovedi povezana z uporabo številnih odobrenih i.v. imunoglobulinskih pripravkov, ki vsebujejo pomožne snovi, kot so saharoza, glukoza in maltoza, so poročila v zvezi s pripravki, ki vsebujejo saharozo kot stabilizator, predstavljala nesorazmerno velik delež celotnega števila vseh poročil. Pri bolnikih z dejavniki tveganja bi torej lahko uporabili i.v. imunoglobulinske pripravke, ki ne vsebujejo teh pomožnih snovi. Zdravilo KIOVIG ne vsebuje saharoze, maltoze ali glukoze.

Pri bolnikih, ki so ogroženi zaradi možnosti akutne ledvične odpovedi, morate i.v. imunoglobulinske pripravke infundirati z najmanjšo možno hitrostjo in v najmanjšem možnem odmerku.

S transfuzijo povezana akutna poškodba pljuč (TRALI)

Pri bolnikih, ki so prejeli i.v. imunoglobuline (vključno z zdravilom KIOVIG), so poročali o nekardiogenem pljučnem edemu (s transfuzijo povezani akutni poškodbi pljuč, TRALI).

Sindrom aseptičnega meningitisa (AMS)

V povezavi z zdravljenjem z i.v. imunoglobulini so opisali pojav sindroma aseptičnega meningitisa. Če se zdravljenje z i.v. imunoglobulini prekine, po več dneh pride do remisije AMS brez posledic. Sindrom se ponavadi začne v več urah do 2 dneh po zdravljenju z i.v. imunoglobulini.

Študije likvorja so pogosto pozitivne s pleocitozo do več tisoč celic na mm3, zlasti iz granulocitne linije, in zvišanimi koncentracijami beljakovin do več sto mg/dl. AMS se lahko pojavi pogosteje v povezavi z velikimi odmerki (2 g/kg) i.v. imunoglobulinov.

Podatki iz obdobja trženja zdravila KIOVIG ne kažejo jasne povezave AMS z velikimi odmerki. Višjo pojavnost AMS so ugotovili pri ženskah.

Hemolitična anemija

Pripravki i.v. imunoglobulinov lahko vsebujejo protitelesa proti krvnim skupinam, ki lahko delujejo kot hemolizini in sprožijo in vivo pritrjevanje imunoglobulinov na eritrocite, kar povzroči pozitivno direktno antiglobulinsko reakcijo (Coombsov test) in v redkih primerih hemolizo. Hemolitična anemija se lahko pojavi kot posledica zdravljenja z i.v. imunoglobulini zaradi povečane sekvestracije eritrocitov (glejte poglavje 4.8).

Napake pri seroloških preiskavah

Po infuziji imunoglobulinov lahko prehodno zvišanje različnih pasivno prenesenih protiteles v bolnikovi krvi povzroči lažno pozitivne rezultate seroloških preiskav.

Pasiven prenos protiteles proti antigenom eritrocitov (npr. A, B, D) lahko ovira nekatere serološke preiskave za protitelesa proti eritrocitom, na primer direktni antiglobulinski test (DAT, direktni Coombsov test).

Uporaba zdravila KIOVIG lahko povzroči lažno pozitivne rezultate testov, ki temeljijo na zaznavanju beta-D-glukanov za diagnostiko glivnih okužb. Ta učinek lahko vztraja več tednov po infundiranju zdravila.

Povzročitelji nalezljivih bolezni

Zdravilo KIOVIG izdelujejo iz človeške plazme. Standardni ukrepi za preprečevanje okužb zaradi uporabe zdravil, pripravljenih iz človeške krvi ali plazme, so med drugim: selekcija darovalcev, presejalno testiranje posameznih enot darovane krvi in združene plazme na specifične markerje okužbe ter vključitev učinkovitih postopkov za inaktivacijo oz. odstranitev virusov pri izdelavi zdravila. Kljub temu pa pri uporabi zdravil, pripravljenih iz človeške krvi ali plazme, ni mogoče popolnoma izključiti možnosti za prenos povzročiteljev nalezljivih bolezni. To velja tudi za doslej še neznane ali porajajoče se viruse in druge povzročitelje bolezni.

Navedeni postopki so učinkoviti proti virusom z ovojnico, kot so HIV, HBV in HCV, ter proti virusoma brez ovojnice HAV in parvovirus B19.

Obstajajo pomirjujoče klinične izkušnje o tem, da se virus hepatitisa A in parvovirus B19 ne prenašata z imunoglobulini. Prav tako domnevamo, da vsebnost protiteles pomembno prispeva k varnosti pred virusi.

Vsakič, ko bolniku date zdravilo KIOVIG, morate zapisati ime bolnika in serijo zdravila, s čimer boste zagotovili povezavo med bolnikom in serijo zdravila.

Pediatrična populacija

Pri pediatrični populaciji ni posebnega tveganja v zvezi z zgoraj navedenimi neželenimi učinki. Pediatrični bolniki so lahko dovzetnejši za volumsko preobremenitev (glejte poglavje 4.9).

4.5Medsebojno delovanje z drugimi zdravili in druge oblike interakcij

Živa oslabljena virusna cepiva

Uporaba imunoglobulinov lahko zmanjša učinkovitost cepiv z živimi oslabljenimi virusi, kot so cepiva proti ošpicam, rdečkam, mumpsu in noricam, za najmanj 6 tednov in do 3 mesece. Po uporabi tega zdravila morajo preteči 3 meseci, preden lahko bolnika cepite z živim oslabljenim virusnim cepivom. V primeru ošpic lahko opisano zmanjšanje učinkovitosti traja celo do enega leta. Zato morate pri bolnikih, ki bodo dobili cepivo proti ošpicam, preveriti količino protiteles v krvi.

Redčenje zdravila KIOVIG s 5 % raztopino glukoze lahko povzroči višje koncentracije glukoze v krvi.

Pediatrična populacija

Navedene interakcije se nanašajo na odrasle in otroke.

4.6Plodnost, nosečnost in dojenje

Nosečnost

Varnosti zdravila v času nosečnosti pri človeku še niso ugotavljali v nadzorovanih kliničnih raziskavah in ga morate zato v času nosečnosti in dojenja uporabljati previdno. Dokazano je, da i.v. imunoglobulini prehajajo skozi posteljico. Ta pojav je izrazitejši v tretjem trimesečju. Klinične izkušnje z uporabo imunoglobulinov pa kažejo, da ni pričakovati škodljivih učinkov na potek nosečnosti ali na plod ter novorojenčka.

Dojenje

Imunoglobulini se izločajo v materino mleko in lahko prispevajo k zaščiti novorojenčka pred bolezenskimi povzročitelji, ki vstopajo preko sluznic.

Plodnost

Klinične izkušnje z imunoglobulini kažejo, da škodljivih učinkov na plodnost ne pričakujemo.

4.7Vpliv na sposobnost vožnje in upravljanja s stroji

Sposobnost vožnje in upravljanja s stroji je lahko zaradi nekaterih neželenih učinkov zdravila KIOVIG zmanjšana. Bolniki, pri katerih se med zdravljenjem pojavijo neželeni učinki, morajo počakati, da ti izzvenijo, preden lahko vozijo ali upravljajo s stroji.

4.8Neželeni učinki

Povzetek varnostnega profila

Lahko se občasno pojavijo neželeni učinki, npr. mrzlica, glavobol, omotica, zvišana telesna temperatura, bruhanje, alergijske reakcije, navzea, artralgija, nizek krvni tlak in zmerna bolečina v ledvenem predelu hrbta.

V redkih primerih lahko humani polispecifični imunoglobulini povzročijo nenadno zmanjšanje krvnega tlaka in (v posameznih primerih) anafilaktični šok, celo pri bolnikih, ki pri predhodnem zdravljenju niso pokazali znakov preobčutljivosti.

Pri uporabi humanih polispecifičnih immunoglobulinov so opažali primere reverzibilnega aseptičnega meningitisa in redke primere prehodnih kožnih reakcij. Pri bolnikih, zlasti tistih s krvnimi skupinami A, B in AB, so opažali reverzibilne hemolitične reakcije. V redkih primerih se lahko po zdravljenju

z velikimi odmerki i.v. imunoglobulinov pojavi hemolitična anemija (glejte poglavje 4.4).

Opažali so tudi povečanje serumske koncentracije kreatinina in/ali akutno ledvično odpoved.

Zelo redko: tromboembolične reakcije, kot so miokardni infarkt, možganska kap, pljučna embolija in globoka venska tromboza.

Preglednica neželenih učinkov

Spodnji preglednici temeljita na razvrstitvi organov po sistemu MedDRA (SOC in najprimernejši izrazi). V preglednici 1 so neželeni učinki, ugotovljeni v kliničnih preskušanjih, v preglednici 2 pa so neželeni učinki, ugotovljeni po pridobitvi dovoljenja za promet z zdravilom.

Pogostnosti so bile ovrednotene po naslednjih dogovorjenih kriterijih: zelo pogosti (≥1/10), pogosti (≥1/100 do <1/10); občasni (≥1/1.000 do <1/100); redki (≥1/10.000 do <1/1.000); zelo redki (<1/10 000); neznani (ocena pogostnosti iz razpoložljivih podatkov ni možna).

V razvrstitvi pogostnosti so neželeni učinki navedeni po padajoči resnosti.

Preglednica 1

Pogostnost neželenih učinkov zdravil (ADR) – klinične študije z zdravilom KIOVIG

Razvrstitev organov

 

Pogostnost

po sistemu MedDRA

Neželeni učinek

 

(SOC)

 

 

Infekcijske in

bronhitis, nazofaringitis

pogosti

parazitske bolezni

kronični sinusitis, glivična okužba, okužba, ledvična

občasni

 

okužba, sinusitis, okužba zgornjih dihalnih poti, okužba

 

 

sečil, bakterijska okužba sečil, aseptični meningitis

 

Bolezni krvi in

anemija, limfadenopatija

pogosti

limfatičnega sistema

 

 

Bolezni imunskega

preobčutljivost, anafilaktična reakcija

občasni

sistema

 

 

Bolezni endokrinega

bolezni ščitnice

občasni

sistema

 

 

Presnovne in

zmanjšan apetit

pogosti

prehranske motnje

 

 

Psihiatrične motnje

nespečnost, anksioznost

pogosti

 

razdražljivost

občasni

Bolezni živčevja

glavobol

zelo pogosti

 

omotica, migrena, parestezija, hipoestezija

pogosti

 

amnezija, disartrija, disgevzija, motnje ravnotežja,

občasni

 

tremor

 

Očesne bolezni

konjunktivitis

pogosti

 

bolečine v očesu, otekanje očesa

občasni

Ušesne bolezni,

vrtoglavica, tekočina v srednjem ušesu

občasni

vključno z motnjami

 

 

labirinta

 

 

Srčne bolezni

tahikardija

pogosti

 

 

 

Žilne bolezni

hipertenzija

zelo pogosti

 

pordelost

pogosti

 

periferna hladnost, flebitis

občasni

Bolezni dihal, prsnega

kašelj, izcedek iz nosu, astma, zamašen nos,

pogosti

koša in

orofaringealna bolečina, dispneja

 

mediastinalnega

orofaringealno otekanje

občasni

prostora

 

 

Bolezni prebavil

navzea

zelo pogosti

 

driska, bruhanje, trebušne bolečine, dispepsija

pogosti

 

abdominalna distenzija

občasni

Bolezni kože in

izpuščaj

zelo pogosti

podkožja

kontuzija, srbenje, urtikarija, dermatitis, eritem

pogosti

 

angioedem, akutna urtikarija, hladen pot,

občasni

 

fotosenzitivnostna reakcija, nočno potenje,

 

 

hiperhidroza

 

Bolezni kosti,

bolečine v hrbtu, artralgija, bolečine v udih, mialgija,

pogosti

sklepov, mišic in

mišični krči, mišična šibkost

 

vezivnega tkiva

trzanje mišic

občasni

Bolezni sečil

proteinurija

občasni

Splošne težave in

lokalne reakcije (npr.

zelo pogosti

spremembe na mestu

bolečine/otekanje/reakcija/srbenje na mestu

 

aplikacije

infundiranja), pireksija, utrujenost

 

 

mrazenje, edemi, gripi podobni simptomi, neugodje

pogosti

 

v prsih, bolečine v prsnem košu, astenija, slabost,

 

 

tresavica

 

 

tiščanje v prsih, navali vročine, pekoč občutek,

občasni

 

otekanje

 

 

 

 

Preiskave

zvišana koncentracija holesterola v krvi, zvišana

občasni

 

koncentracija kreatinina v krvi, zvišana koncentracija

 

 

sečnine v krvi, znižano število levkocitov, zvišana

 

 

vrednost alanin-aminotransferaze, znižan hematokrit,

 

 

znižano število eritrocitov, zvišana frekvenca dihanja

 

 

 

 

 

Preglednica 2

 

Pogostnost neželenih učinkov zdravil (AR), ugotovljenih po pridobitvi dovoljenja za promet z zdravilom

Razvrstitev organov po

 

 

sistemu MedDRA

Neželeni učinek

Pogostnost

(SOC)

 

 

Bolezni krvi in

hemoliza

neznani

limfatičnega sistema

 

 

Bolezni imunskega sistema

anafilaktični šok

neznani

Bolezni živčevja

prehodna ishemična ataka, cerebrovaskularni

neznani

insult

 

 

Srčne bolezni

miokardni infarkt

neznani

Žilne bolezni

hipotenzija, globoka venska tromboza

neznani

Bolezni dihal, prsnega koša

pljučna embolija, pljučni edem

neznani

in mediastinalnega prostora

 

 

Preiskave

pozitiven direktni Coombsov test, zmanjšana

neznani

saturacija krvi s kisikom

 

 

Poškodbe in zastrupitve in

s transfuzijo povezana akutna poškodba pljuč

neznani

zapleti pri posegih

 

 

Opis izbranih neželenih učinkov

O trzanju in šibkosti mišic so poročali le pri bolnikih z MMN.

Pediatrična populacija

Pogostnost, vrsta in resnost neželenih učinkov pri otrocih so bile enake kot pri odraslih.

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih zdravila po izdaji dovoljenja za promet je pomembno. Omogoča namreč stalno spremljanje razmerja med koristmi in tveganji zdravila. Od zdravstvenih delavcev se zahteva, da poročajo o katerem koli domnevnem neželenem učinku zdravila na nacionalni center za poročanje, ki je naveden v Prilogi V.

Glede zaščite pred prenosljivimi povzročitelji bolezni glejte poglavje 4.4.

4.9Preveliko odmerjanje

Preveliko odmerjanje lahko povzroči preobremenitev s tekočinami in hiperviskoznost, zlasti pri ogroženih bolnikih (med drugim pri starostnikih ali pri bolnikih s srčno ali ledvično okvaro).

Pediatrična populacija

Majhni otroci, mlajši od petih let, so lahko še posebej dovzetni za volumsko preobremenitev, zato je treba pri tej populaciji odmerek natančno izračunati. Poleg tega pri otrocih s Kawasakijevim sindromom obstaja še zlasti visoko tveganje zaradi osnovne srčne okvare, zato je treba odmerek in hitrost aplikacije skrbno nadzorovati.

5.FARMAKOLOŠKE LASTNOSTI

5.1Farmakodinamične lastnosti

Farmakoterapevtska skupina: imunski serumi in imunoglobulini: humani imunoglobulini za intravaskularno aplikacijo, oznaka ATC: J06BA02

Humani polispecifični imunoglobulin vsebuje predvsem imunoglobulin G (IgG) s široko paleto protiteles proti povzročiteljem nalezljivih bolezni.

Humani polispecifični imunoglobulin vsebuje protitelesa IgG, ki so prisotna v normalni populaciji. Ponavadi se pripravlja iz združene plazme najmanj 1.000 darovanih enot. Porazdelitev podrazredov IgG je zelo podobna porazdelitvi teh podskupin v nativni človeški plazmi. Z ustreznimi odmerki zdravila lahko prenizko koncentracijo IgG povečamo do normalnega razpona.

Mehanizem delovanja pri indikacijah, kjer ne gre za nadomestno zdravljenje, ni popolnoma pojasnjen, vendar vključuje učinke imunomodulacije.

Pediatrična populacija

Med odraslimi in otroki ni niti teoretičnih niti opaženih razlik v delovanju imunoglobulinov.

5.2Farmakokinetične lastnosti

Humani polispecifični imunoglobulin je pri intravenski uporabi takoj in popolnoma biološko uporaben v krvnem obtoku prejemnika. Sorazmerno hitro se porazdeli med plazmo in zunajžilnimi tekočinami. Ravnovesje med znotrajžilnim in zunajžilnim razdelkom se vzpostavi po približno 3 do 5 dneh.

Farmakokinetične parametre zdravila KIOVIG so določili v dveh kliničnih študijah pri bolnikih s PID, opravljenih v Evropi in ZDA. V teh študijah so skupaj 83 preiskovancev, starih najmanj 2 leti, zdravili z odmerki od 300 do 600 mg/kg TM vsakih 21 do 28 dni 6 do 12 mesecev. Mediana vrednost razpolovne dobe IgG po dajanju zdravila KIOVIG je bila 32,5 dni. Ta razpolovna doba pa se lahko razlikuje med bolniki, zlasti pri primarni imunski pomanjkljivosti. Farmakokinetični parametri zdravila so povzeti v spodnji preglednici. Vse parametere so analizirali ločeno za tri starostne skupine, otroke (mlajše od 12 let, n=5), mladostnike (od 13 do 17 let, n=10), in odrasle (starejše od 18 let, n=64). Vrednosti, ugotovljene v študijah, so primerljive s parametri za druge humane imunoglobuline.

Povzetek farmakokinetičnih parametrov zdravila KIOVIG

 

Otroci

Mladostniki

Odrasli

Parameter

(12 let ali manj)

(od 13 do 17 let)

(18 let ali več)

 

Mediana

95 % IZ* Mediana

95 % IZ

Mediana

95 % IZ

Končna razpolovna

41,3

20,2 do 86,8

45,1

27,3 do 89,3

31,9

29,6 do 36,1

doba (dni)

 

 

 

 

 

 

Cmin (mg/dl)/(mg/dl)

2,28

1,72 do 2,74

2,25

1,98 do 2,64

2,24

1,92 do 2,43

(najmanjša vrednost)

 

 

 

 

 

 

Cmax (mg/dl)/(mg/dl)

4,44

3,30 do 4,90

4,43

3,78 to 5,16

4,50

3,99 do 4,78

(največja vrednost)

 

 

 

 

 

 

In vivo

87 do 137

75 do 121

96 do 114

uporabnost (%)

 

 

 

 

 

 

Prirastek uporabnosti

2,26

1,70 do 2,60

2,09

1,78 do 2,65

2,17

1,99 do 2,44

(mg/dl)/(mg/kg)

 

 

 

 

 

 

AUC0-21d (g·h/dl)

1,49

1,34 do 1,81

1,67

1,45 do 2,19

1,62

1,50 do 1,78

(površina pod

krivuljo)

 

 

 

 

 

 

*IZ (Confidence Interval) interval zaupanja

IgG in imunske komplekse z IgG v telesu razgradijo celice retikuloendotelijskega sistema.

5.3Predklinični podatki o varnosti

Imunoglobulini so običajne sestavine človeškega telesa.

Varnost zdravila KIOVIG so pokazali v več nekliničnih študijah. Neklinični podatki iz običajnih študij farmakološke varnosti in toksičnosti ne kažejo posebnega tveganja za človeka.

Študije toksičnosti pri ponavljajočih se odmerkih, genotoksičnosti in vpliva na sposobnost razmnoževanja pri živalih niso izvedljive zaradi spodbujanja nastanka protiteles proti heterolognim beljakovinam in motenj, ki jih povzročajo ta protitelesa. Ker klinične izkušnje niso dale dokazov o kancerogenosti imunoglobulinov, eksperimentalne študije na heterolognih živalskih vrstah niso bile opravljene.

6.FARMACEVTSKI PODATKI

6.1Seznam pomožnih snovi

Glicin

Voda za injekcije

6.2Inkompatibilnosti

Zdravila ne smemo mešati z drugimi zdravili, razen s tistimi, ki so omenjena v poglavju 6.6.

6.3Rok uporabnosti

2 leti.

Če je potrebno redčenje zdravila na manjše koncentracije, priporočamo, da ga uporabite takoj po redčenju. Dokazali so, da je po redčenju s 5 % raztopino glukoze do končne koncentracije 50 mg immunoglobulina/ml (5 %) zdravilo KIOVIG med uporabo stabilno 21 dni pri temperaturi od 2°C do 8°C, pa tudi pri temperaturi od 28°C do 30°C, vendar v teh študijah niso upoštevali mikrobne kontaminacije in varnostnega vidika.

6.4Posebna navodila za shranjevanje

Shranjujte pri temperaturi do 25°C.

Ne zamrzujte.

Vialo shranjujte v zunanji ovojnini za zagotovitev zaščite pred svetlobo.

Za pogoje shranjevanja po redčenju zdravila glejte poglavje 6.3.

6.5Vrsta ovojnine in vsebina

10, 25, 50, 100, 200 ali 300 ml raztopine v vialah (iz stekla tipa I) z zamaškom (bromobutilnim). Velikosti pakiranj: 1 viala.

Na trgu morda ni vseh navedenih pakiranj.

6.6Posebni varnostni ukrepi za odstranjevanje in ravnanje z zdravilom

Pred uporabo morate zdravilo segreti na sobno ali telesno temperaturo.

Če je potrebno redčenje zdravila, priporočamo 5 % raztopino glukoze. Za pripravo 50 mg/ml raztopine imunoglobulinov (5 %) je treba zdravilo KIOVIG 100 mg/ml (10 %) razredčiti z enako prostornino raztopine glukoze. Priporočljivo je, da med redčenjem kar najbolj zmanjšate tveganje za mikrobno kontaminacijo.

Zdravilo morate pred uporabo vizualno pregledati, ali morda vsebuje delce in ali je obarvano. Raztopina mora biti bistra ali rahlo opalescentna in brezbarvna do bledo rumena. Raztopin, ki so motne ali vsebujejo usedline, ne smete uporabiti.

Zdravilo KIOVIG je namenjeno samo za intravensko uporabo. Druge poti uporabe niso bile ovrednotene.

Neuporabljeno zdravilo ali odpadni material zavrzite v skladu z lokalnimi predpisi.

7.IMETNIK DOVOLJENJA ZA PROMET Z ZDRAVILOM

Baxter AG

Industriestrasse 67

A-1221 Dunaj, Avstrija

8. ŠTEVILKA (ŠTEVILKE) DOVOLJENJA (DOVOLJENJ) ZA PROMET Z ZDRAVILOM

EU/1/05/329/001

EU/1/05/329/002

EU/1/05/329/003

EU/1/05/329/004

EU/1/05/329/005

EU/1/05/329/006

9. DATUM PRIDOBITVE/PODALJŠANJA DOVOLJENJA ZA PROMET Z ZDRAVILOM

Datum prve odobritve: 19. januar 2006

Datum zadnjega podaljšanja: 06. december 2010

10.DATUM ZADNJE REVIZIJE BESEDILA

Podrobne informacije o zdravilu so objavljene na spletni strani Evropske agencije za zdravila: http://www.ema.europa.eu

Komentarji

A B C D E F G H I J K L M N O P Q R S T U V W X Y Z
  • Pomoč
  • Get it on Google Play
  • O
  • Info on site by:

  • Presented by RXed.eu

  • 27558

    seznam zdravil na recept