Slovenian
A B C D E F G H I J K L M N O P Q R S T U V W X Y Z

Orbactiv (oritavancin diphosphate) – Povzetek glavnih značilnosti zdravila - J01XA05

Updated on site: 09-Oct-2017

Ime zdravilaOrbactiv
ATC kodaJ01XA05
Substancaoritavancin diphosphate
ProizvajalecThe Medicines Company UK Ltd

Za to zdravilo se izvaja dodatno spremljanje varnosti. Tako bodo hitreje na voljo nove informacije o njegovi varnosti. Zdravstvene delavce naprošamo, da poročajo o katerem koli domnevnem neželenem učinku zdravila. Glejte poglavje 4.8, kako poročati o neželenih učinkih.

1.IME ZDRAVILA

Orbactiv 400 mg prašek za koncentrat za raztopino za infundiranje

2.KAKOVOSTNA IN KOLIČINSKA SESTAVA

Ena viala vsebuje oritavancin difosfat, kar ustreza 400 mg oritavancina.

Po rekonstituciji vsebuje 1 ml raztopine 10 mg oritavancina.

Po redčenju vsebuje 1 ml raztopine za infundiranje 1,2 mg oritavancina.

Za celoten seznam pomožnih snovi glejte poglavje 6.1.

3.FARMACEVTSKA OBLIKA

Prašek za koncentrat za raztopino za infundiranje (prašek za koncentrat).

Bel do belkast prašek.

4.KLINIČNI PODATKI

4.1Terapevtske indikacije

Zdravilo Orbactiv je indicirano za zdravljenje akutnih bakterijskih okužb kože in kožnih struktur

(ABSSSI, acute bacterial skin and skin structure infections) pri odraslih (glejte poglavji 4.4 in 5.1).

Pri zdravljenju je treba upoštevati uradne smernice o ustrezni uporabi antibakterijskih učinkovin.

4.2Odmerjanje in način uporabe

Odmerjanje

1.200 mg se daje kot enkratni odmerek v obliki 3-urne intravenske infuzije.

Posebne populacije

Starejši (≥ 65 let)

Prilagajanje odmerka pri starejših bolnikih, starih ≥ 65 let, ni potrebno (glejte poglavje 5.2).

Ledvična okvara

Prilagajanje odmerka pri bolnikih z blago ali zmerno okvaro ledvic ni potrebno (glejte poglavje 5.2). Farmakokinetike oritavancina pri bolnikih s hudo okvaro ledvic niso ovrednotili. Oritavancin se s hemodializnimi postopki ne izloči iz krvi.

Jetrna okvara

Prilagajanje odmerka pri bolnikih z blago ali zmerno okvaro jeter (razred B po Child-Pughu) ni potrebno (glejte poglavje 5.2). Farmakokinetike oritavancina niso ovrednotili pri bolnikih s hudo jetrno okvaro (razred C po Child-Pughu).

Pediatrična populacija

Varnost in učinkovitost oritavancina pri otrocih in mladostnikih (< 18 let) nista bili dokazani. Podatkov ni na voljo.

Način uporabe intravenska uporaba

3-urno intravensko infundiranje (glejte poglavje 6.6).

Za navodila glede rekonstitucije in redčenja zdravila pred dajanjem glejte poglavje 6.6.

4.3Kontraindikacije

Preobčutljivost na zdravilno učinkovino ali katero koli pomožno snov, navedeno v poglavju 6.1.

Uporaba intravenskega nefrakcioniranega natrijevega heparinata je kontraindicirana 120 ur po dajanju oritavancina, saj so lahko rezultati testov aktiviranega delnega tromboplastinskega časa (aPTT, activated partial thromboplastin time) še do 120 ur po dajanju oritavancina lažno povečani (glejte poglavji 4.4 in 4.5).

4.4Posebna opozorila in previdnostni ukrepi

Preobčutljivostne reakcije

Pri uporabi oritavancina so poročali o resnih preobčutljivostnih reakcijah. Če se med infundiranjem oritavancina pojavi akutna preobčutljivostna reakcija, je treba z uporabo oritavancina takoj prenehati in uvesti ustrezno podporno nego.

Podatki o navzkrižni reaktivnosti med oritavancinom in drugimi glikopeptidi, vključno z vankomicinom, niso na voljo. Pred uporabo oritavancina je pomembno, da se natančno pozanimate o predhodnih preobčutljivostnih reakcijah na glikopeptide (npr. vankomicin, telavancin). Zaradi možne navzkrižne preobčutljivosti morate bolnika s preobčutljivostjo na glikopeptid v anamnezi med infundiranjem in po njem skrbno spremljati.

Reakcije, povezane z infundiranjem

Oritavancin se daje v obliki 3-urne intravenske infuzije, da se zmanjša tveganje reakcij, povezanih z infuzijo. Pokazalo se je, da lahko oritavancin povzroči reakcije, povezane z infuzijo, vključno s pruritusom, urtikarijo in oblivanjem. Če se pojavijo reakcije, povezane z infuzijo, je treba razmisliti o prenehanju ali upočasnitvi infundiranja, da se reakcije zmanjšajo (glejte poglavje 4.8).

Potreba po dodatnih protibakterijskih učinkovinah

Oritavancin je aktiven le proti grampozitivnim bakterijam (glejte poglavje 5.1). Pri mešanih okužbah, kjer obstaja sum na gramnegativne in/ali nekatere vrste anaerobnih bakterij, je treba oritavancin dajati skupaj z drugo ustrezno protibakterijsko učinkovino ali učinkovinami.

Sočasna uporaba varfarina

Pokazalo se je, da Oritavancin umetno podaljšuje protrombinski čas (PT, prothrombin time) in internacionalno normalizirano razmerje (INR, international normalised ratio) za do 12 ur, zaradi česar je spremljanje antikoagulacijskega učinka varfarina do 12 ur po odmerku oritavancina nezanesljivo.

Vplivi na koagulacijske teste

Pokazalo se je, da oritavancin vpliva na nekatere laboratorijske teste koagulacije (glejte poglavji 4.3 in 4.5). Izkazalo se je, da koncentracije oritavancina v krvi bolnikov po aplikaciji enkratnega odmerka umetno podaljšajo:

aPTT za do 120 ur,

PT in INR za do 12 ur,

aktivirani čas strjevanja (ACT, activated clotting time) za do 24 ur,

čas strjevanja s silicijem (SCT, silica clot time) za do 18 ur,

čas strjevanja pri preizkusu z razredčenim strupom Russellovega gada (DRVVT, dilute Russell’s viper venom time) za do 72 ur.

Ti učinki so posledica vezave oritavancina na fosfolipidne reagente, ki aktivirajo koagulacijo pri pogosto uporabljenih laboratorijskih testih koagulacije, in preprečitve njihovega delovanja. Za bolnike, pri katerih je treba spremljati aPTT v 120 urah po odmerjanju oritavancina, je treba razmisliti o drugih koagulacijskih testih, ki niso odvisni od fosfolipidov, kot je na primer (kromogeni) preizkus določanja aktivnosti faktorja Xa ali o alternativnem antikoagulantu, pri katerem ni treba spremljati aPTT.

Oritavancin ne vpliva na kromogeni preizkus določanja aktivnosti faktorja Xa, določanje trombinskega časa (TT, thrombin Time) in preizkus trombocitopenije, izzvane s heparinom (HIT, heparin induced thrombocytopenia). In vitro oritavancin v odmerku 46,6 μg/ml ni vplival na preizkus odpornosti proti aktiviranemu proteinu C (APCR, activated protein C resistance), kar kaže na majhno verjetnost, da bo oritavancin vplival na ta preizkus. Vendar preizkus APCR temelji na fosfolipidih in ni mogoče izključiti, da bi višje koncentracije oritavancina, ki se lahko pojavijo med klinično uporabo, vplivale nanj.

V nekliničnih in kliničnih študijah ni bilo opaziti vpliva oritavancina na sistem strjevanja krvi in vivo.

Driska, povezana s Clostridium difficile

Pri uporabo oritavancina so poročali o kolitisu in o psevdo-membranskem kolitisu, povezanem s protibakterijskimi zdravili, ki sta lahko blaga do življenjsko nevarna. Zato je pri bolnikih, ki imajo po dajanju oritavancina drisko, pomembno pomisliti na to diagnozo (glejte poglavje 4.8). V takih okoliščinah je treba razmisliti o uporabi podpornih ukrepov skupaj z dajanjem specifičnega zdravila proti Clostridium difficile.

Superinfekcija

Uporaba protibakterijskih zdravil lahko poveča tveganje pretirane rasti nedovzetnih mikroorganizmov. Če se pojavi superinfekcija, je treba ustrezno ukrepati.

Osteomielitis

V kliničnih preskušanjih ABSSSI faze 3 so poročali o več primerih osteomielitisa v kraku bolnikov, zdravljenih z oritavancinom, kot v kraku bolnikov, zdravljenih z vankomicinom (glejte poglavje 4.8). Pri bolnikih je treba po dajanju oritavancina opazovati pojav znakov in simptomov osteomielitisa. Pri sumu ali diagnozi osteomielitisa je treba uvesti ustrezno alternativno protibakterijsko zdravljenje.

Absces

V kliničnih preskušanjih faze 3 so v kraku, zdravljenim z oritavancinom, poročali o nekoliko več primerih abscesov, ki so se pojavili na novo, kot v kraku, zdravljenim z vankomicinom (4,6 % v primerjavi s 3,4 %) (glejte poglavje 4.8). Če se na novo pojavijo abscesi, je treba uvesti ustrezne ukrepe.

Omejitve kliničnih podatkov

V dveh velikih preskušanjih z ABSSSI so bile vrste okužb, ki so jih zdravili, omejene samo na celulitis, abscese in okužene rane. Drugih vrst okužb niso preučili. Izkušnje iz kliničnih študij z bolniki z bakteriemijo, periferno vaskularno boleznijo ali nevtropenijo so omejene pri bolnikih z oslabljenim imunskim sistemom, pri bolnikih, starejših od > 65 let in pri okužbah s S. pyogenes.

4.5Medsebojno delovanje z drugimi zdravili in druge oblike interakcij

Snovi, ki jih presnavlja citokrom P450

Izvedli so presejalno študijo medsebojnega delovanja med zdravili pri zdravih prostovoljcih (n = 16) za ocenitev sočasnega dajanja enega odmerka 1.200 mg oritavancina s preiskovalnimi substrati za več encimov CYP450. Ugotovili so, da je oritavancin nespecifičen, šibak zaviralec (CYP2C9 in CYP2C19) ali šibak induktor (CYP3A4 in CYP2D6) več izooblik encima CYP.

Pri dajanju oritavancina sočasno z zdravili z ozkim terapevtskim oknom, ki jih presnavlja predvsem kateri od zadevnih encimov CYP450 (npr. varfarin), je potrebna previdnost, saj lahko sočasno dajanje poveča (npr. za substrate CYP2C9) ali zmanjša (npr. za substrate CYP2D6) koncentracije zdravil z ozkim terapevtskim razponom. Pri bolnikih je treba natančno spremljati znake toksičnosti ali pomanjkanja učinkovitosti, če dobivajo oritavancin sočasno z drugo zdravilno učinkovino, ki jo to zadeva (pri bolnikih je treba npr. spremljati znake krvavitve, če sočasno prejemajo oritavancin in varfarin) (glejte poglavje 4.4). Pri 36 zdravih osebah so izvedli študijo za oceno, kako pri medsebojnem delovanju med zdravili posamezen 1200 mg odmerek oritavancina učinkuje na farmakokinetiko S-varfarina. Farmakokinetiko S-varfarina so ocenili po posameznem odmerku varfarina 25 mg v monoterapiji ali pa na začetku, 24 ali 72 ur po posameznem 1200 mg odmerku oritavancina. Rezultati niso pokazali nobenega učinka oritavancina na vrednosti AUC in Cmax S- varfarina.

Vpliv zdravila na laboratorijske teste (glejte poglavji 4.3 in 4.4)

Oritavancin se veže na fosfolipidne reagente, ki aktivirajo koagulacijo pri pogosto uporabljenih laboratorijskih testih koagulacije, in preprečuje njihovo delovanje. Koncentracije oritavancina v krvi po 1200 mg odmerkih lahko povzročijo lažno povišane rezultate nekaterih laboratorijskih testov (glejte preglednico 1).

Preglednica 1: Testi koagulacije, na katere oritavancin vpliva

Test

Trajanje vpliva

 

Protrombinski čas (PT)

Internacionalno normalizirano razmerje (INR) Aktivirani delni tromboplastinski čas (aPTT) Aktivirani čas strjevanja (ACT)

Čas strjevanja s silicijem (SCT)

Čas strjevanja pri preizkusu z razredčenim strupom

Russellovega gada (DRVVT)

Do 12 ur Do 12 ur Do 120 ur Do 24 ur Do 18 ur

Do 72 ur

Oritavancin ne vpliva na kromogeni preizkus določanja aktivnosti faktorja Xa, določanje trombinskega časa (TT) in preizkus trombocitopenije, izzvane s heparinom (HIT).

4.6Plodnost, nosečnost in dojenje

Nosečnost

Podatkov o uporabi oritavancina pri nosečnicah ni oziroma so omejeni. Študije na živalih ne kažejo neposrednih ali posrednih škodljivih vplivov na sposobnost razmnoževanja (glejte tudi poglavje 5.3). Zaradi previdnosti se je uporabi oritavancina bolje izogniti, razen če možne koristi upravičijo možno tveganje za zarodek.

Dojenje

Razpoložljivi farmakodinamični/toksikološki podatki pri živalih kažejo na izločanje oritavancina v materino mleko (glejte poglavje 5.3). Ni znano, ali se oritavancin/presnovki izločajo v materino mleko. Tveganja za dojenega novorojenca/otroka ne moremo izključiti.

Odločiti se je treba med prenehanjem dojenja in prenehanjem/prekinitvijo zdravljenja s oritavancinom, pri čemer je treba pretehtati prednosti dojenja za otroka in prednosti zdravljenja za mater.

Plodnost

Študije na živalih niso pokazale vpliva na sposobnost razmnoževanja zaradi oritavancina pri največjih dovoljenih koncentracijah, vendar pa ni podatkov o učinkih oritavancina na sposobnost razmnoževanja pri ljudeh.

4.7Vpliv na sposobnost vožnje in upravljanja s stroji

Oritavancin ima blag vpliv na sposobnost vožnje in upravljanja s stroji. Pojavi se lahko omotica, ki lahko vpliva na sposobnost vožnje ali upravljanja s stroji (glejte poglavje 4.8).

4.8Neželeni učinki

Povzetek varnostnega profila

Varnost oritavancina so ovrednotili pri več kot 2.400 bolnikih z akutnimi bakterijskimi okužbami kože ali kožnih struktur v kliničnih študijah.

Združena klinična preskušanja ABSSSI faze 3 so vključevala 976 odraslih bolnikov, zdravljenih z enim 1.200 mg odmerkom oritavancina.

Neželeni učinki, o katerih so poročali najpogosteje (≥ 5 %), so bili: navzea, preobčutljivostne reakcije, reakcije na mestu infundiranja in glavobol. Resen neželeni učinek, o katerem so poročali najpogosteje, je bil celulitis (1,1 %; 11/976). Najpogostejša razloga, za katera so poročali, da sta povzročila prekinitev zdravljenja, sta bila celulitis (0,4 %; 4/976) in osteomielitis (0,3 %; 3/976). Pri bolnicah je bila stopnja poročanja neželenih učinkov večja kot pri bolnikih.

Seznam neželenih učinkov v obliki preglednice

Neželeni učinki za oritavancin iz združenega programa kliničnih preskušanj ABSSSI faze 3 z enkratnim odmerjanjem oritavancina so našteti po organskih sistemih v naslednji preglednici.

Pogostnosti so opredeljene kot: zelo pogosti (≥1/10); pogosti (≥1/100 do <1/10); občasni (≥1/1.000 do <1/100); redki (≥1/10.000 do <1/1.000); zelo redki (<1/10.000); neznana (ni mogoče oceniti iz razpoložljivih podatkov). V razvrstitvah pogostosti so neželeni učinki navedeni po padajoči resnosti.

Preglednica 2:

Pogostnost neželenih učinkov po organskih sistemih

Organski sistem

 

Pogostnost

 

Neželeni učinki

Infekcijske in parazitske bolezni

 

 

 

 

pogosti

 

celulitis, abscesi (okončine in podkožni)

 

 

občasni

 

osteomielitis

Bolezni krvi in limfatičnega sistema

 

 

 

 

pogosti

 

anemija

 

 

občasni

 

eozinofilija, trombocitopenija

Bolezni imunskega sistema

 

 

 

 

občasni

 

preobčutljivost (glejte poglavji 4.3 in 4.4).

Presnovne in prehranske motnje

 

 

 

 

občasni

 

hipoglikemija, hiperurikemija

Bolezni živčevja

 

 

 

 

 

 

pogosti

 

glavobol, omotica

Srčne bolezni

 

 

 

 

 

 

pogosti

 

tahikardija

Bolezni dihal, prsnega koša in mediastinalnega prostora

 

 

občasni

 

bronhospazem, sopenje

Bolezni prebavil

 

 

 

 

 

 

pogosti

 

navzea, bruhanje, driska, zaprtje

Bolezni jeter, žolčnika in žolčevodov

 

 

 

 

pogosti

 

nenormalni testi delovanja jeter (povečana alanin

 

 

 

 

aminotransferaza, povečana aspartata

 

 

 

 

aminotransferaza)

 

 

občasni

 

povečana raven bilirubina v krvi

Bolezni kože in podkožja

 

 

 

 

 

 

 

pogosti

urtikarija, izpuščaj, pruritus

 

občasni

levkocitoklastični vaskulitis, angioedem,

 

 

multiformni eritem, oblivanje

Bolezni mišično-skeletnega sistema in vezivnega tkiva

 

pogosti

mialgija

 

občasni

tenosinovitis

Splošne težave in spremembe na mestu aplikacije

 

 

pogosti

reakcije na mestu infundiranja, vključno z

 

 

naslednjimi simptomi: flebitis na mestu

 

 

infundiranja, eritem na mestu infundiranja,

 

 

ekstravazacija, induracija, pruritis, izpuščaj,

 

 

periferni edem

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih zdravila po izdaji dovoljenja za promet je pomembno. Omogoča namreč stalno spremljanje razmerja med koristmi in tveganji zdravila. Od zdravstvenih

delavcev se zahteva, da poročajo o katerem koli domnevnem neželenem učinku zdravila na nacionalni

center za poročanje, ki je naveden v Prilogi V.

4.9Preveliko odmerjanje

V kliničnem programu s 3.017 bolniki, zdravljenimi z oritavancinom, ni bilo incidenc nenamernega prevelikega odmerjanja oritavancina.

Oritavancin se s hemodializnimi postopki ne izloči iz krvi. V primeru prevelikega odmerjanja je treba uvesti podporne ukrepe.

5.FARMAKOLOŠKE LASTNOSTI

5.1Farmakodinamične lastnosti

Farmakoterapevtska skupina: zdravila za sistemsko zdravljenje bakterijskih infekcij, glikopeptidni antibiotiki, oznaka ATC: J01XA05

Mehanizem delovanja

Oritavancin ima tri mehanizme delovanja: (i) stopnja zaviranja transglikozilacije (polimerizacije) biosinteze celične stene z vezavo na izvorne peptide peptidoglikanskih prekurzorjev (ii) korak zaviranja transpeptidacije (prečnega premreženja) biosinteze celične stene z vezavo na mostne segmente peptida v celični steni in (iii) prekinitev celovitosti bakterijske membrane, kar povzroči depolarizacijo, permeabilizacijo in hitro celično smrt.

Odpornost

Gramnegativni organizmi so intrinzično odporni na vse glikopeptide, vključno z oritavancinom.

Odpornost na oritavancin in vitro so opazili pri izolatih Staphylococcus aureus, ki so odporni na vankomicin. Ni znane navzkrižne odpornosti med oritavancinom in razredom neglikopeptidnih antibiotikov.

In vitro kaže oritavancin zmanjšano aktivnost proti nekaterim grampozitivnim organizmom iz rodov

Lactobacillus, Leuconostoc in Pediococcus, ki so intrinzično odporni na glikopeptide.

Mejne vrednosti testiranja dovzetnosti

Mejne vrednosti minimalne inhibitorne koncentracije (MIC, minimum inhibitory concentration), kot jih je ugotovil Evropski odbor za testiranje protimikrobne občutljivosti (EUCAST, European Committee on Antimicrobial Susceptibility Testing), so kot sledi:

Preglednica 3:

Kriteriji za razlago dovzetnosti za oritavancin

 

 

 

Mejna vrednost MIC

 

Skupina organizmov

 

(mg/l)

 

 

 

D

 

O >

Staphylococcus aureus

 

0,125

 

0,125

Beta-hemolitični streptokoki skupin A, B, C, G

0,25

 

0,25

Streptokoki skupine viridans (le skupina S.

0,25

 

0,25

anginosus)

 

 

 

 

 

 

D=dovzetno, O=odporno

 

 

 

 

Farmakokinetično/farmakodinamično (FK/FD) razmerje

Pokazalo se je, da je parameter, ki najboljše korelira z učinkovitostjo, razmerje med površino pod krivuljo koncentracija-čas (AUC, area under the concentration-time curve) in minimalno inhibitorno koncentracijo (MIC, minimum inhibitory concentration) oritavancina za povzročitelje okužbe.

Klinična učinkovitost proti specifičnim patogenom

Učinkovitost je bila dokazana v kliničnih študijah za naslednje patogene, ki so bili in vitro dovzetni za oritavancin.

Grampozitivni mikroorganizmi:

Staphylococcus aureus

Streptococcus pyogenes

Streptococcus agalactiae

Streptococcus dysgalactiae

Streptococcus anginosus group (vključuje S. anginosus, S. intermedius in S. constellatus)

Kliničnih izkušenj z uporabo oritavancina pri zdravljenju okužb z S. aureus, odpornim na daptomicin ali vankomicin, ni.

Protibakterijsko delovanje proti drugim pomembnim patogenom

Klinične učinkovitosti proti naslednjim patogenom niso ugotovili, čeprav študije in vitro nakazujejo, da bi lahko bili dovzetni za oritavancin v odsotnosti pridobljenih mehanizmov odpornosti:

 

Betahemolitični streptokoki skupine G

 

Clostridium perfringens

 

Peptostreptococcus spp.

Pediatrična populacija

Evropska agencija za zdravila je začasno odložila zahtevo za predložitev rezultatov študij z oritavancinom za eno ali več podskupin pediatrične populacije za zdravljenje akutnih bakterijskih okužb kože in kožnih struktur (za podatke o uporabi pri pediatrični populaciji glejte poglavje 4.2).

5.2Farmakokinetične lastnosti

Oritavancin kaže linearno farmakokinetiko pri odmerkih do 1.200 mg. Pri bolnikih, ki so prejeli en odmerek 1.200 mg zaradi ABSSSI, je povprečna (CV %) največja koncentracija oritavancina (Cmax) 138 (23) μg/ml, AUC0-∞ pa 2.800 (28,6) μg•h/ml.

Porazdelitev

Oritavancin se v 85 % veže na beljakovine plazme pri človeku. Na podlagi populacijske farmakokinetične analize je populacijski povprečni skupni volumen porazdelitve ocenjen na približno 87,6 l, kar kaže, da se oritavancin obsežno porazdeljuje po tkivih.

Izpostavljenosti (AUC0-24) oritavancinu v tekočini kožnih mehurjev so bile enake 20 % izpostavljenosti v plazmi po enem 800 mg odmerku pri zdravih prostovoljcih.

Biotransformacija

V plazmi ali žolču psov in podgan, ki so jim dajali oritavancin, niso opazili presnovkov. Tudi študije in vitro s človeškimi jetrnimi mikrosomi kažejo, da se oritavancin ne presnavlja.

Izločanje

Študij utežnega razmerja pri ljudeh niso izvajali. Pri ljudeh so po 2 tednih zbiranja prestregli manj kot 1 % izhodiščne učinkovine v blatu in manj kot 5 % v urinu, kar kaže, da se oritavancin počasi izloča v nespremenjeni obliki.

Povprečen končni razpolovni čas oritavancina v plazmi je 245 ur (14,9 % CV) na podlagi populacijske farmakokinetične analize bolnikov z ABSSSI po prejemu enega 1.200 mg odmerka. Ocenjuje se, da je populacijski povprečni skupni očistek 0,445 l/h (27,2 % CV).

V populacijski farmakokinetični analizi so ugotovili razmerje med višino in očistkom, pri čemer se je očistek povečeval z višino. Prilagajanje odmerka zaradi višine ni potrebno.

Posebne populacije

Ledvična okvara

Farmakokinetiko oritavancina so preučili v študijah ABSSSI faze 3 z enim odmerkom pri bolnikih z normalnim delovanjem ledvic, očistek kreatinina (CrCL, creatinine clearance) ≥ 90 ml/min (n = 213), blago ledvično okvaro, CrCL 60–89 ml/min (n = 59), zmerno ledvično okvaro, CrCL 30–59 ml/min (n = 22) in hudo ledvično okvaro CrCL < 30 ml/min (n = 3). Analiza populacijske farmakokinetike kaže, da ledvična okvara nima klinično pomembnega vpliva na izpostavljenost oritavancinu. Namenskih študij pri bolnikih na dializi niso izvedli.

Pri bolnikih z blago ali zmerno ledvično okvaro odmerka oritavancina ni treba prilagajati. Farmakokinetike oritavancina pri bolnikih s hudo okvaro ledvic niso ovrednotili.

Jetrna okvara

Farmakokinetiko oritavancina so ovrednotili v študiji z osebami z zmerno okvaro jeter (razred B po Child-Pughu, n = 20) in jo primerjali z zdravimi prostovoljci (n = 20) ustreznega spola, starosti in višine. Pomembnih sprememb v farmakokinetiki oritavancina pri osebah z zmerno jetrno okvaro ni bilo.

Pri bolnikih z blago in zmerno jetrno okvaro odmerka oritavancina ni treba prilagajati. Farmakokinetike oritavancina pri bolnikih s hudo okvaro jeter niso preučili.

Učinek starosti, višine, spola ali rase

Populacijska analiza farmakokinetike iz študij ABSSSI faze 3 z enkratnim odmerkom pri bolnikih je pokazala, da spol, starost, višina ali rasa nimajo klinično pomembnega učinka na izpostavljenost oritavancinu. Pri teh podpopulacijah prilagajanje odmerka ni potrebno.

5.3Predklinični podatki o varnosti

Primarni neželeni učinek pri dajanju oritavancina podganam in psom je bilo od odmerka odvisno kopičenje eozinofilnih granulo v tkivnih makrofagih, vključno s hepatociti, ledvičnimi kortikalnnimi

epitelijskimi celicami, celicami nadledvične žleze in makrofagi retikuloendotelijskega sistema.

Eozinofilne granule se niso pojavile po dajanju enega odmerka in in vitro niso bistveno vplivale na naravno delovanje makrofagov pri predvidenih znotrajceličnih ravneh od enkratnega odmerka

1.200 mg.

Pri podganah in psih so opazili zmerno, od odmerka odvisno povišanje vrednosti jetrnih encimov (alanin transaminaze in aspartat transaminaze), ki je bilo po prenehanju dajanja reverzibilno. Biokemične spremembe, povezane z delovanjem ledvic, vključno z znižanjem specifične teže urina,in pH urina ter blagim povišanjem dušika sečnine v krvi in sporadičnim povišanjem kreatinina so bile po 2-tedenskem zdravljenju prisotne pri podganah in psih. Pri podganah so opazili ekstramedularno hematopoezo vranice. Histopatološki izsledki so korelirali s povečanjem in večjo težo vranice. Izpostavljenost pri podganah na ravni brez vidnega neželenega učinka (NOAEL, no observed adverse effect level) je bila manjša ali le blago višja kot izpostavljenost pri ljudeh na podlagi AUC.

Reakcije, podobne kot pri infundiranju histamina, takoj po ali kmalu po odmerjanju oritavancina, so se pojavile pri podganah in psih. Te reakcije so bile v študijah z enkratnim odmerkom povezane s večjo smrtnostjo pri nižjih odmerkih pri podganjih samcih kot pri samicah; vendar pa enakih od spola odvisnih razlik pri drugih vrstah niso opazili. 30-dnevne študije pri novorojenih podganah in psih so pokazale enake učinke na tkivo kot pri odraslih živalih, vključno z občutljivostjo, ki jo povzroča oritavancin, v obliki reakcij, podobnih kot pri infundiranju histamina. Pri novorojenih podganah so smrtnost opazili pri nekoliko nižjih ravneh odmerkov kot pri odraslih podganah.

Standardni niz raziskav in vitro in in vivo glede genotoksičnega potenciala ni pokazal klinično pomembnih izsledkov. Študij za ugotavljanje kancerogenega potenciala oritavancin, pri katerih bi živali spremljali vse življenje, niso izvedli.

Pri intravenskem dajanju odmerkov do 30 mg/kg oritavancin ni vplival na plodnost ali sposobnost razmnoževanja podganjih samcev ali samic. Študije pri brejih samicah podgan in kuncev niso pokazale neposrednih ali posrednih škodljivih učinkov na nosečnost, razvoj embria/fetusa, porod ali postnatalni razvoj. Pri brejih podganjih samicah ni bilo znakov prehajanja oritavancina skozi placento.

Izpostavljenost pri podganah na ravni NOAEL je bila manjša ali le blago višja kot izpostavljenost pri ljudeh na podlagi AUC.

Po enem intravenskem infundiranju podganam v laktaciji se je radioaktivno označen [14C]oritavancin izločal v mleko in absorbiral pri dojenih mladičih.

6.FARMACEVTSKI PODATKI

6.1Seznam pomožnih snovi

manitol

fosforna kislina (za uravnavanje pH)

6.2Inkompatibilnosti

Za redčenje ne uporabljajte raztopine natrijevega klorida, saj ni združljiva z oritavancinom in lahko povzroča obarjanje zdravila. Zato se vialam oritavancina za enkratno uporabo ne sme dodajati drugih intravenskih učinkovin, aditivov ali drugih učinkovin, primešanih raztopini natrijevega klorida, ali jih hkrati infundirati skozi isto intravensko linijo ali skozi skupni intravenski vhod. Poleg tega so lahko z oritavancinom nezdružljiva tudi zdravila, formulirana tako, da imajo bazično ali nevtralno vrednost pH (glejte poglavje 6.6).

6.3Rok uporabnosti

3 leta

Po rekonstituciji

Rekonstituirano raztopino nadalje takoj razredčite v vreči za intravensko infuzijo z glukozo 50 mg/ml (5-%).

Po redčenju

Razredčeno raztopino je treba uporabiti takoj.

Z mikrobiološkega vidika je treba zdravilo uporabiti takoj. Če se zdravilo ne uporabi takoj po pripravi, je za čas in pogoje shranjevanja pred uporabo odgovoren uporabnik. Običajno naj bi čas shranjevanja ne bil daljši od 12 ur pri 25 ºC in 24 ur pri 2 do 8 ºC po razredčitvi v vreči za intravensko infuzijo s 5- % glukozo, razen če je rekonstitucija ali redčenje potekalo pod nadziranimi in validiranimi aseptičnimi pogoji.

6.4Posebna navodila za shranjevanje

Shranjujte pri temperaturi do 25 °C.

Za pogoje shranjevanja zdravila po rekonstituciji in redčenju glejte poglavje 6.3.

6.5Vrsta ovojnine in vsebina

50 ml steklena viala iz stekla tipa 1 za enkratno uporabo z gumijastim zamaškom in aluminijasto zaporko na poteg.

3 posamične viale so pakirane v škatlo.

6.6Posebni varnostni ukrepi za odstranjevanje in ravnanje z zdravilom

Samo za enkratno uporabo. Zdravilo Orbactiv je treba pripraviti v lekarni po aseptičnem postopku.

Prašek se rekonstituira z vodo za injekcije, dobljeni koncentrat pa se pred uporabo razredči v vreči za intravensko infuzijo s 5-% glukozo. Tako rekonstituirana raztopina kot razredčena raztopina za infuzijo morata biti bistri, brezbarvni do svetlorumeni raztopini. Parenteralna zdravila je treba po rekonstituciji in pred uporabo vizualno pregledati, ali vsebujejo delce. Priprava zdravila Orbactiv mora potekati po aseptičnih postopkih.

Rekonstitucija: Za rekonstitucijo treh vial zdravila Orbactiv 400 mg je treba uporabljati aseptično tehniko.

S sterilno injekcijsko brizgo je treba vsaki viali dodati 40 ml vode za injekcije, da dobimo raztopino s koncentracijo 10 mg/ml na vialo.

Da se tekočina na peni preveč, je treba vodo za injekcije dodajati previdno vzdolž sten viale.

Vsako vialo je treba nežno zavrteti, da se tekočina ne peni in da se zagotovi popolna rekonstitucija praška v raztopini.

Redčenje: Za eno 1.200 mg intravensko infuzijo je treba razredčiti tri rekonstituirane viale. Za redčenje je dovoljeno uporabljati le vreče za intravensko infuzijo s 5-% glukozo (D5W) (glejte poglavje 6.2) .

Redčenje:

Iz 1.000 ml vreče za intravensko infuzijo D5W izvlecite 120 ml tekočine in jo zavrzite.

Iz vsake od treh rekonstituiranih vial izvlecite 40 ml in vsebino vnesite v vrečo za intravensko infuzijo D5W, da dobite volumen vreče 1.000 ml. Tako dobite koncentracijo oritavancina

1,2 mg/ml. Za pripravo na dajanje uporabite PP (polipropilenske) ali PVC (polivinilkloridne) vreče.

Neuporabljeno zdravilo ali odpadni material zavrzite v skladu z lokalnimi predpisi.

7.IMETNIK DOVOLJENJA ZA PROMET Z ZDRAVILOM

The Medicines Company UK Ltd

115L Milton Park

Abingdon

Oxfordshire

OX14 4SA

VELIKA BRITANIJA

8.ŠTEVILKA (ŠTEVILKE) DOVOLJENJA (DOVOLJENJ) ZA PROMET Z

ZDRAVILOM

EU/1/15/989/001

9.DATUM PRIDOBITVE/PODALJŠANJA DOVOLJENJA ZA PROMET Z ZDRAVILOM

Datum prve odobritve: 19/03/2015

10.DATUM ZADNJE REVIZIJE BESEDILA

Podrobne informacije o zdravilu so objavljene na spletni strani Evropske agencije za zdravila http://www.ema.europa.eu.

Komentarji

A B C D E F G H I J K L M N O P Q R S T U V W X Y Z
  • Pomoč
  • Get it on Google Play
  • O
  • Info on site by:

  • Presented by RXed.eu

  • 27558

    seznam zdravil na recept