Slovenian
A B C D E F G H I J K L M N O P Q R S T U V W X Y Z

Quinsair (levofloxacin) – Povzetek glavnih značilnosti zdravila - J01MA12

Updated on site: 09-Oct-2017

Ime zdravilaQuinsair
ATC kodaJ01MA12
Substancalevofloxacin
ProizvajalecHorizon Pharma Europe BV

Za to zdravilo se izvaja dodatno spremljanje varnosti. Tako bodo hitreje na voljo nove informacije o njegovi varnosti. Zdravstvene delavce naprošamo, da poročajo o katerem koli domnevnem neželenem učinku zdravila. Glejte poglavje 4.8, kako poročati o neželenih učinkih.

1.IME ZDRAVILA

Quinsair 240 mg inhalacijska raztopina za nebulator

2.KAKOVOSTNA IN KOLIČINSKA SESTAVA

En mililiter inhalacijske raztopine za nebulator vsebuje levofloksacin hemihidrat v količini, ki ustreza 100 mg levofloksacina. Ena ampula vsebuje 240 mg levofloksacina.

Za celoten seznam pomožnih snovi glejte poglavje 6.1.

3.FARMACEVTSKA OBLIKA

inhalacijska raztopina za nebulator

bistra, bledorumena raztopina

4.KLINIČNI PODATKI

4.1Terapevtske indikacije

Zdravilo Quinsair je indicirano za zdravljenje kroničnih pljučnih okužb z bakterijo Pseudomonas aeruginosa pri odraslih bolnikih s cistično fibrozo (CF, glejte poglavje 5.1).

Pri zdravljenju je treba upoštevati uradne smernice o ustrezni uporabi protibakterijskih zdravil.

4.2Odmerjanje in način uporabe

Odmerjanje

Priporočeni odmerek je 240 mg (ena ampula), uporabljen v obliki inhalacije dvakrat na dan (glejte poglavje 5.2).

Zdravilo Quinsair se jemlje v izmeničnih ciklih z 28-dnevnim zdravljenjem, ki mu sledi 28-dnevno obdobje brez zdravljenja. S cikličnim zdravljenjem se lahko nadaljuje tako dolgo, dokler zdravnik ocenjuje, da ima bolnik klinične koristi.

Odmerke je treba inhalirati s presledkom, čim bližjim 12-urnemu.

Če bolnik odmerek izpusti, ga naj vzame takoj, ko se spomni, pri čemer naj upošteva vsaj 8-urni interval pred inhaliranjem naslednjega odmerka. Bolnik ne sme inhalirati vsebine več kot ene ampule, da bi nadomestil izpuščeni odmerek.

Če se po uporabi zdravila Quinsair pojavi akutni simptomatski bronhospazem, bo bolniku morda koristil kratkodelujoči inhalirani bronhodilatator, ki ga mora uporabiti vsaj 15 minut do 4 ure pred naslednjimi odmerki (glejte poglavji 4.4 in 4.8).

Starejši bolniki (≥ 65 let)

Varnost in učinkovitost zdravila Quinsair pri starejših bolnikih s CF nista bili dokazani.

Ledvična okvara

Odmerkov pri bolnikih z blago do zmerno okvaro ledvic (ocenjen očistek kreatinina ≥ 20 ml/min po Cockcroft-Gaultovi formuli) ni treba prilagajati. Uporaba zdravila Quinsair se ne priporoča pri bolnikih s hudo okvaro ledvic (očistek kreatinina ˂ 20 ml/min).

Jetrna okvara

Prilagajanje odmerka ni potrebno (glejte poglavje 5.2).

Pediatrična populacija

Varnost in učinkovitost zdravila Quinsair pri otrocih, starih < 18 let, še nista bili dokazani. Podatki, ki so trenutno na voljo, so opisani v poglavjih 4.8, 5.1, 5.2 in 5.3, vendar priporočil o odmerjanju ni mogoče dati.

Način uporabe

za inhaliranje

Vsebino odprte ampule je treba uporabiti takoj (glejte poglavje 6.6).

Za bolnike, ki uporabljajo več inhaliranih terapij, se priporoča naslednji vrstni red uporabe:

1.bronhodilatatorji,

2.dornaza alfa,

3.tehnike čiščenja dihalnih poti,

4.zdravilo Quinsair,

5.inhalirani steroidi.

Zdravilo Quinsair je dovoljeno uporabljati le z nebulatorjem Zirela (vključno s pršilno glavo Zirela), priloženim v pakiranju, povezanim na krmilnik eBase ali krmilno enoto eFlow rapid (glejte poglavje 6.6). Pred prvo uporabo zdravila Quinsair je treba prebrati proizvajalčeva navodila za uporabo nebulatorskega sistema Zirela.

Študije in vitro z uporabo nebulatorskega sistema Zirela z zdravilom Quinsair so pokazale naslednje značilnosti dostave zdravila: masni mediani aerodinamični premer (porazdelitev velikosti kapljic): 3,56 mikrometrov (1,51 geometrični standardni odklon); hitrost dostave zdravila: 24,86 mg/minuto (4,05 standardni odklon, SD (standard deviation)) in celokupna dostava zdravila: 236,1 mg (7,1 SD). V kliničnih študijah, opisanih v poglavju 5.1, je bil za dajanje zdravila Quinsair uporabljen nebulatorski sistem Zirela.

4.3Kontraindikacije

Preobčutljivost na zdravilno učinkovino, druge kinolone ali katero koli pomožno snov, navedeno v poglavju 6.1.

bolezni tetiv, povezane z dajanjem fluorokinolonov, v anamnezi

epilepsija

nosečnost

doječe ženske

4.4Posebna opozorila in previdnostni ukrepi

Preobčutljivostne reakcije

Levofloksacin lahko povzroči resne, tudi smrtno nevarne preobčutljivostne reakcije (vključno z angioedemom in anafilaktičnim šokom).

Hude bulozne reakcije

Pri sistemski uporabi levofloksacina so poročali o hudih buloznih kožnih reakcijah, npr. Stevens-Johnsonovem sindromu ali toksični epidermalni nekrolizi (glejte poglavje 4.8).

Bolezni jeter, žolčnika in žolčevodov

Ob sistemskem jemanju levofloksacina so bili opisani primeri jetrne nekroze, vključno z življenjsko ogrožajočo jetrno odpovedjo, v glavnem pri bolnikih z resnimi primarnimi obolenji, npr. sepso (glejte poglavje 4.8). V primeru, da se pojavijo znaki in simptomi nastanka jetrnega obolenja, kot so anoreksija, zlatenica, temno obarvan urin, srbež ali boleč abdomen, je treba bolniku svetovati, da prekine z zdravljenjem in o tem obvesti zdravnika.

Podaljšanje intervala QT

Fluorokinolone, vključno z levofloksacinom, je treba previdno uporabljati pri bolnikih z znanimi dejavniki tveganja za podaljšanje intervala QT (glejte poglavja 4.5, 4.8 in 4.9), na primer pri:

sindromu prirojenega podaljšanja intervala QT,

sočasni uporabi učinkovin, za katere je znano, da podaljšujejo interval QT (npr. antiaritmikov iz skupine IA in III, tricikličnih antidepresivov, makrolidov, antipsihotikov),

nekorigiranem neravnovesju elektrolitov (npr. pri hipokaliemiji, hipomagneziemiji),

boleznih srca (npr. srčnem popuščanju, miokardnem infarktu, bradikardiji).

Starejši bolniki in ženske so morda bolj občutljivi na zdravila, ki podaljšajo interval QTc. Zato je pri teh populacijah potrebna previdnost pri uporabi fluorokinolonov, vključno z levofloksacinom.

Bolniki, nagnjeni h konvulzivnim napadom

Kinoloni lahko znižajo prag konvulzivnih napadov in sprožijo napade (glejte poglavje 4.8). Levofloksacin je kontraindiciran pri bolnikih z anamnezo epilepsije (glejte poglavje 4.3). Tako kot druge kinolone ga je treba izredno previdno uporabljati pri bolnikih z nagnjenostjo h konvulzivnim napadom ali pri sočasnem zdravljenju z zdravilnimi učinkovinami, ki znižujejo prag za cerebralne napade, kot je teofilin (glejte poglavje 4.5).

Psihotične reakcije

Pri bolnikih, ki so jemali kinolone, vključno z levofloksacinom, so poročali o pojavu psihotičnih reakcij. V zelo redkih primerih so se psihotične reakcije stopnjevale vse do pojava samoogrožajočega vedenja in samomorilnih misli – včasih tudi po samo enkratnem odmerku levofloksacina (glejte poglavje 4.8). Previdnost se priporoča ob uporabi levofloksacina pri psihotičnih bolnikih ali pri bolnikih s psihiatrično boleznijo v anamnezi.

Periferna nevropatija

Pri bolnikih, ki so dobivali fluorokinolone, vključno z levofloksacinom, so poročali o periferni senzorični nevropatiji in periferni senzorimotorični nevropatiji, ki se lahko razvijeta hitro (glejte poglavje 4.8). Če se pri bolniku po začetku zdravljenja pojavijo simptomi nevropatije, je treba zdravljenje z levofloksacinom prekiniti, da stanje ne postane ireverzibilno.

Poslabšanje miastenije gravis

Fluorokinoloni, vključno z levofloksacinom, blokirajo živčno-mišične povezave in pri bolnikih z miastenijo gravis lahko poslabšajo šibkost mišic. V obdobju po začetku trženja je bila uporaba fluorokinolonov pri bolnikih z miastenijo gravis povezana z resnimi neželenimi učinki, vključno s smrtjo in potrebo po dihalni podpori. Levofloksacin se ne priporoča pri bolnikih, za katere je znano, da imajo miastenijo gravis v anamnezi.

Tendinitis

Tendinitis in pretrganje tetive, včasih obojestransko, se lahko pojavita v roku 48 ur od začetka zdravljenja z levofloksacinom, o njiju pa so poročali še več mesecev po prekinitvi zdravljenja. Tveganje tendinitisa in pretrganja tetive je večje pri bolnikih, starih več kot 60let, pri bolnikih, ki prejemajo dnevne odmerke 1.000 mg, in pri bolnikih, ki uporabljajo kortikosteroide.

Med kliničnimi preskušanji so pri bolnikih s CF, ki so prejemali zdravilo Quinsair, poročali o tendinitisu kot o občasnem neželenem učinku (glejte poglavje 4.8).

Bronhospazem

Bronhospazem je zaplet, povezan z inhalacijskim zdravljenjem, vključno z zdravilom Quinsair (glejte poglavje 4.8). Če se po prejemu zdravila pojavi akuten, simptomatski bronhospazem, lahko bolnikom morda koristi uporaba kratkodelujočega inhaliranega bronhodilatatorja pred naslednjimi odmerki

(glejte poglavje 4.2).

Hemoptiza

Uporaba inhalacijskih zdravil lahko izzove refleks kašlja. Zdravilo Quinsair naj se bolnikom s klinično pomembno hemoptizo daje le, če se oceni, da koristi zdravljenja presegajo tveganja za povzročitev nadaljnje krvavitve.

Bolniki s pomanjkanjem glukoza-6-fosfat-dehidrogenaze

Bolniki z latentnimi ali izraženimi motnjami aktivnosti glukoza-6-fosfat-dehidrogenaze so med zdravljenjem s kinolonskimi protibakterijskimi zdravili lahko nagnjeni k hemolitičnim reakcijam. Če morajo taki bolniki jemati levofloksacin, je treba pri njih spremljati možnost pojava hemolize.

Bolniki, zdravljeni z antagonisti vitamina K

Med zdravljenjem z levofloksacinom v kombinaciji z antagonistom vitamina K (npr. varfarinom) se lahko pojavijo zvišane vrednosti koagulacijskih testov (PČ/INR) in/ali krvavitve, zato je treba med sočasno uporabo teh zdravilnih učinkovin spremljati koagulacijske teste (glejte poglavje 4.5).

Disglikemija

Tako kot pri vseh kinolonih so poročali o motnjah glukoze v krvi, vključno s hipoglikemijo in hiperglikemijo, običajno pri sladkornih bolnikih, ki so se sočasno zdravili s peroralnim hipoglikemičnih zdravilom (npr. glibenklamidom) ali z insulinom. Pri sladkornih bolnikih se priporoča skrbno spremljanje glukoze v krvi (glejte poglavje 4.8).

Bolezen, povezana s Clostridium difficile

Driska, zlasti huda, dolgotrajna in/ali krvava, med zdravljenjem z levofloksacinom ali po njem (vključno z več tedni po zdravljenju) je lahko znak bolezni, povezane s Clostridium difficile. Bolezni, povezane s Clostridium difficile, so različno resne, od blagih do življenjsko nevarnih, med njimi pa je najhujša oblika psevdomembranski kolitis.

Odpornost na levofloksacin, druga protibakterijska zdravila in mikroorganizme, ki se pojavijo ob zdravljenju

Razvoj na fluorokinolone odpornih bakterij P. aeruginosa in superinfekcija z mikroorganizmi, neobčutljivimi na fluorokinolone, predstavljata možna tveganja, povezana z uporabo zdravila Quinsair. Če se med zdravljenjem pojavi superinfekcija, je treba ustrezno ukrepati.

Motnje vida

Če se pojavijo motnje vida ali se pojavijo kakršni koli učinki na očeh, se je treba nemudoma posvetovati s specialistom za oči (glejte poglavji 4.7 in 4.8).

Preprečitev fotosensibilizacije

Pri levofloksacinu so poročali o fotosenzibilizaciji (glejte poglavje 4.8). Bolnikom se med zdravljenjem in še 48 ur po prenehanju odsvetuje nepotrebno izpostavljanje močni sončni svetlobi ali umetnim virom žarkov UV (npr. UV-svetilke, solariji), da se prepreči fotosenzibilizacija.

Vpliv na laboratorijske preiskave

Pri bolnikih, zdravljenih s levofloksacinom, so lahko rezultati določanja opiatov v urinu lažno pozitivni. Za potrditev pozitivnih izsledkov opiatov je morda treba uporabiti bolj specifično metodo.

Levofloksacin lahko zavira rast Mycobacterium tuberculosis in s tem povzroči lažno negativne rezultate pri bakteriološki diagnozi tuberkuloze.

4.5Medsebojno delovanje z drugimi zdravili in druge oblike interakcij

Učinek drugih zdravil na levofloksacin

Levofloksacin se primarno nespremenjen izloča v urinu in se presnovi v zelo majhni meri (glejte poglavje 5.2). Medsebojnega delovanja z zaviralci ali induktorji CYP zato ni pričakovati.

Teofilin, fenbufen ali podobna nesteroidna protivnetna zdravila

V klinični študiji niso ugotovili farmakokinetičnega medsebojnega delovanja med levofloksacinom in teofilinom. Vendar se lahko prag za cerebralne napade izrazito zniža pri sočasni uporabi kinolonov ter teofilina, nesteroidnih protivnetnih zdravil ali drugih zdravil, ki znižujejo prag za napade.

Koncentracije levofloksacina so bile v prisotnosti fenbufena približno 13% večje kot tedaj, ko je bil levofloksacin uporabljen sam.

Probenecid in cimetidin

Ledvični očistek levofloksacina zmanjšata tako cimetidin (24%) kot tudi probenecid (34%). Oba namreč lahko zavreta sekrecijo levofloksacina v ledvičnih tubulih. Toda pri odmerkih, testiranih v študiji, je malo verjetno, da bi bile statistično značilne razlike v kinetiki tudi klinično pomembne. Previdnost je potrebna pri sočasni uporabi levofloksacina in učinkovin, ki vplivajo na sekrecijo v ledvičnih tubulih, npr. probenecida in cimetidina, še posebej pri bolnikih z okvaro ledvic.

Druge pomembne informacije

Klinično-farmakološke študije so pokazale, da na farmakokinetiko levofloksacina ni klinično pomembno vplivala hkratna uporaba z nobeno od naslednjih zdravilnih učinkovin: kalcijevim karbonatom, digoksinom, glibenklamidom, ranitidinom.

Učinek levofloksacina na druga zdravila

Substrati CYP1A2

V študiji farmakokinetičnega medsebojnega delovanja levofloksacin ni vplival na farmakokinetiko teofilina (raziskovalni substrat za CYP1A2), kar kaže na to, da levofloksacin ni zaviralec CYP1A2.

Substrati CYP2C9

Študija in vitro je pokazala nizek potencial za interakcije med levofloksacinom in substrati CYP2C9.

Interakcije, pri katerih posredujejo učinki na prenašalce

Študije in vitro so pokazale, da je zaviranje ključnih prenašalcev, povezanih z dispozicijo zdravila v ledvicah (transportnega polipeptida organskih anionov 1B1 (OATP1B1), OATP1B3, organskega

anionskega prenašalca 1 (OAT1), OAT3 in organskega kationskega prenašalca 2 (OCT2)), ob izpostavljenosti po inhaliranju 240 mg levofloksacina dvakrat na dan nizko.

Klinični podatki nadalje ne kažejo na medsebojno delovanje s substrati P-glikoproteina (P-gp), kot je digoksin.

Ciklosporin

Razpolovni čas ciklosporina se je med sočasno uporabo levofloksacina podaljšal za 33%.

Antagonisti vitamina K

Pri bolnikih, ki so dobivali levofloksacin v kombinaciji z antagonistom vitamina K (npr. varfarinom), so poročali o zvišanih vrednostih koagulacijskih testov (PČ/INR) in/ali krvavitvah, ki so lahko bile hude. Pri bolnikih, ki dobivajo antagoniste vitamina K, je zato treba spremljati koagulacijske teste (glejte poglavje 4.4).

Zdravilne učinkovine, za katere je znano, da podaljšujejo interval QT

Levofloksacin je treba uporabljati previdno pri bolnikih, ki dobivajo zdravilne učinkovine, za katere je znano, da podaljšujejo interval QT (npr. antiaritmike iz skupine IA in skupine III, triciklične antidepresive, makrolide, antipsihotike).

4.6Plodnost, nosečnost in dojenje

Nosečnost

Podatkov o uporabi levofloksacina pri nosečnicah je malo. Študije na živalih ne kažejo neposrednih ali posrednih škodljivih učinkov na sposobnost razmnoževanja (glejte poglavje 5.3).

Ker pa ni podatkov pri človeku in ker ugotovitve predkliničnih študij kažejo na tveganje, da fluorokinoloni poškodujejo nosilni hrustanec rastočega organizma, je uporaba zdravila Quinsair med nosečnostjo kontraindicirana (glejte poglavji 4.3 in 5.3).

Dojenje

Ni dovolj podatkov o izločanju levofloksacina v materino mleko, vendar se drugi fluorokinoloni izločajo v materino mleko.

Ker ni podatkov pri človeku in ker ugotovitve predkliničnih študij kažejo na tveganje, da fluorokinoloni poškodujejo nosilni hrustanec rastočega organizma, je uporaba zdravila Quinsair pri doječih ženskah kontraindicirana (glejte poglavji 4.3 in 5.3).

Plodnost

Pri podganah levofloksacin ni vplival na plodnost ali sposobnost razmnoževanja (glejte poglavje 5.3).

4.7Vpliv na sposobnost vožnje in upravljanja s stroji

Nekateri neželeni učinki (npr. utrujenost, astenija, motnje vida, omotica) lahko vplivajo na bolnikovo sposobnost koncentracije in reagiranja. Bolnikom, pri katerih se ti simptomi pojavijo, je treba svetovati, naj ne vozijo in ne uporabljajo strojev.

4.8Neželeni učinki

Povzetek varnostnega profila

Varnost priporočenega odmerka zdravila Quinsair so ocenili pri 472 bolnikih s CF v dveh dvojno slepih, s placebom nadzorovanih preskušanjih in enim ciklom, ter v študiji z aktivnim primerjanim zdravilom z neobveznim nenadzorovanim podaljškom.

Neželeni učinki, o katerih so najpogosteje poročali, so bili kašelj/produktivni kašelj (54%), disgevzija (30%) in utrujenost/astenija (25%).

Neželeni učinki, o katerih so poročali z zdravilom Quinsair, v obliki preglednice

Neželeni učinki z vsaj razumno možnostjo vzročne zveze z zdravilom Quinsair so predstavljeni po razvrstitvi na organske sisteme v skladu z MedDRA. Neželeni učinki zdravila so razvrščeni po pogostnosti, pri čemer so najpogostejši neželeni učinki našteti prvi. Kategorije pogostnosti so opredeljene v skladu z naslednjim dogovorom: zelo pogosti (≥ 1/10); pogosti (≥ 1/100 do < 1/10); občasni (≥ 1/1.000 do < 1/100); redki (≥ 1/10.000 do < 1/1.000); zelo redki (< 1/10.000); neznana (ni mogoče oceniti iz razpoložljivih podatkov).

Organski sistem

Zelo pogosti

Pogosti

Občasni

 

(≥ 1/10)

(≥ 1/100 do

(≥ 1/1.000 do

 

 

< 1/10)

< 1/100)

Infekcijske in

 

vulvovaginalna

ustna glivična okužba

parazitske bolezni

 

mikotična okužba

 

Bolezni krvi in

 

 

anemija*,

limfatičnega

 

 

nevtropenija*

sistema

 

 

 

Bolezni imunskega

 

 

preobčutljivost*

sistema

 

 

 

Presnovne in

anoreksija*

 

 

prehranske

 

 

 

motnje

 

 

 

Psihiatrične

 

nespečnost *

anksioznost*,

motnje

 

 

depresija*

Bolezni živčevja

disgevzija

glavobol,

hipozmija*,

 

 

omotičnost*

zaspanost*

Očesne bolezni

 

 

motnje vida*

Ušesne bolezni,

 

tinitus*

izguba sluha*

vključno z

 

 

 

motnjami

 

 

 

labirinta

 

 

 

Srčne bolezni

 

 

tahikardija*

Bolezni dihal,

kašelj/produktivni

disfonija

bronhospazem**,

prsnega koša in

kašelj,

 

hiperreaktivnost bronhijev,

mediastinalnega

dispneja,

 

obstruktivna motnja dihalnih

prostora

spremembe

 

poti

 

bronhialnega

 

 

 

izločanja (količina in

 

 

 

viskoznost)*,

 

 

 

hemoptiza*

 

 

Bolezni prebavil

 

navzea,

spahovanje,

 

 

bruhanje,

dispepsija*,

 

 

bolečine v

flatulenca*

 

 

trebuhu*,

 

 

 

driska*,

 

 

 

zaprtje*

 

Bolezni jeter,

 

 

hepatitis*,

žolčnika in

 

 

hiperbilirubinemija*

žolčevodov

 

 

 

Bolezni kože in

 

izpuščaj

urtikarija*,

podkožja

 

 

pruritus*

Bolezni mišično-

 

artralgija,

tendinitis,

skeletnega sistema

 

mialgija*

kostohondritis,

in vezivnega tkiva

 

 

togost sklepov

Bolezni sečil

 

 

ledvična odpoved*

Splošne težave in

utrujenost/astenija,

pireksija

 

spremembe na

zmanjšana zmožnost

 

 

mestu aplikacije

vadbe

 

 

Preiskave

zmanjšanje telesne

povečanje ravni

nenormalne vrednosti jetrne

 

mase**,

alanin-

funkcije,

 

zmanjšanje

aminotransferaze

povečanje ravni alkalne

 

forsiranega

povečanje ravni

fosfataze v krvi*

 

ekspiratornega

aspartat-

podaljšan interval QT na

 

volumna*

aminotransferaze

elektrokardiogramu*,

 

 

zmanjšanje

povečano število

 

 

vrednosti testov

eozinofilcev*,

 

 

pljučne funkcije*,

zmanjšano število

 

 

povečanje in

trombocitov*

 

 

zmanjšanje ravni

 

 

 

glukoze v krvi *,

 

 

 

povečanje ravni

 

 

 

kreatinina v krvi*

 

 

 

nenormalni zvoki

 

 

 

ob dihanju*

 

* Neželeni učinki, ki niso zagotovo povezani z zdravilom Quinsair, vendar je znano, da so povezani s sistemsko uporabo levofloksacina in/ali so verjetno povezani z zdravilom Quinsair ter so bili v kliničnih študijah poročani pogosteje kot pri placebu.

** Za več podrobnosti glejte spodnji odstavek.

Dodatni neželeni učinki, o katerih so poročali po sistemski uporabi levofloksacina, v obliki preglednice

Neželeni učinki z vsaj razumno možnostjo vzročne zveze z levofloksacinom so predstavljeni po razvrstitvi na organske sisteme v skladu z MedDRA. Neželeni učinki zdravila so razvrščeni po pogostnosti, pri čemer so najresnejši neželeni učinki našteti prvi. Kategorije pogostnosti so opredeljene v skladu z naslednjim dogovorom: zelo pogosti (≥ 1/10); pogosti (≥ 1/100 do < 1/10); občasni (≥ 1/1.000 do < 1/100); redki (≥ 1/10.000 do < 1/1.000); zelo redki (< 1/10.000); neznana (ni mogoče oceniti iz razpoložljivih podatkov).

Organski sistem

Občasni

Redki

Neznana pogostnost

 

(≥ 1/1.000 do

(≥ 1/10.000 do

(ni mogoče oceniti iz

 

< 1/100)

< 1/1.000)

razpoložljivih podatkov)

Bolezni krvi in

 

 

pancitopenija*,

limfatičnega

 

 

agranulocitoza*,

sistema

 

 

hemolitična anemija*

Bolezni

 

angioedem

anafilaktični šok,

imunskega

 

 

anafilaktoidni šok

sistema

 

 

 

Presnovne in

 

 

hipoglikemična koma

prehranske

 

 

 

motnje

 

 

 

 

Psihiatrične

stanje zmedenosti,

psihotične

psihotične motnje s

 

motnje

živčnost

reakcije (npr.

samoogrožajočim vedenjem,

 

 

 

halucinacije,

vključno s samomorilnim

 

 

 

paranoja),

razmišljanjem ali poskusi

 

 

 

agitacija,

samomora

 

 

 

nenormalne sanje,

 

 

 

 

nočne more

 

 

Bolezni živčevja

tremor

konvulzije,

periferna senzorična

 

 

 

parestezija

nevropatija,

 

 

 

 

periferna senzorimotorična

 

 

 

 

nevropatija,

 

 

 

 

diskinezija,

 

 

 

 

ekstrapiramidna motnja,

 

 

 

 

sinkopa,

 

 

 

 

benigna intrakranialna

 

 

 

 

hipertenzija

 

Očesne bolezni

 

 

prehodna izguba vida

 

Ušesne bolezni,

vrtoglavica

 

 

 

vključno z

 

 

 

 

motnjami

 

 

 

 

labirinta

 

 

 

 

Srčne bolezni

 

palpitacije

ventrikularna tahikardija,

 

 

 

 

ventrikularna aritmija in

 

 

 

 

torsade de pointes

 

Žilne bolezni

 

hipotenzija

 

 

Bolezni dihal,

 

 

alergijski pnevmonitis

 

prsnega koša in

 

 

 

 

mediastinalnega

 

 

 

 

prostora

 

 

 

 

Bolezni jeter,

 

 

zlatenica in hude poškodbe

 

žolčnika in

 

 

jeter, vključno s smrtnimi

 

žolčevodov

 

 

primeri akutne odpovedi jeter

 

Bolezni kože in

hiperhidroza

 

toksična epidermalna

 

podkožja

 

 

nekroliza,

 

 

 

 

Stevens-Johnsonov sindrom,

 

 

 

 

multiformni eritem,

 

 

 

 

fotosenzitivne reakcije,

 

 

 

 

levkocitoklastični vaskulitis,

 

 

 

 

stomatitis

 

Bolezni mišično-

 

mišična

rabdomioliza,

 

skeletnega sistema

 

oslabelost

pretrganje kite,

 

in vezivnega tkiva

 

 

pretrganje ligamenta,

 

 

 

 

pretrganje mišice,

 

 

 

 

artritis

 

Splošne težave in

 

 

bolečine (vključno z

 

spremembe na

 

 

bolečinami v hrbtu, prsnem

 

mestu aplikacije

 

 

košu in udih)

 

* Za več podrobnosti

glejte spodnji odstavek.

 

 

Opis izbranih neželenih učinkov

 

 

Če se po prejemu zdravila Quinsair pojavi akutna, simptomatska bronhokonstrikcija, lahko bolnikom morda koristi uporaba kratkodelujočega inhaliranega bronhodilatatorja pred naslednjimi odmerki (glejte poglavji 4.2 in 4.4).

Med kliničnimi študijami so kot o neželenem učinku poročali o zmanjšanju telesne mase, vendar prevladuje mnenje, da je to povezano z boleznijo in ne zdravilom.

Po sistemski uporabi levofloksacina so poročali o resnih hematoloških neželenih učinkih, kot so pancitopenija, agranulocitoza in hemolitična anemija. Njihove pogostnosti ni mogoče oceniti iz razpoložljivih podatkov.

Pediatrična populacija

V kliničnih preskušanjih je 51 mladostnikov s CF (≥ 12 do < 18 let) dvakrat na dan prejemalo 240 mg zdravila Quinsair in 6 mladostnikov s CF je enkrat na dan prejemalo 120 mg zdravila Quinsair (n = 3) ali 240 mg zdravila Quinsair (n = 3). Poleg tega je 14 otrok s CF (≥ 6 do < 12 let) in 13 mladostnikov s CF (≥ 12 do < 17 let) 14 dni enkrat na dan prejemalo 180 mg ali 240 mg zdravila Quinsair. Na podlagi teh omejenih podatkov ne kaže, da bi obstajale klinčino pomembne razlike v profilu varnosti zdravila Quinsair v teh podskupinah pediatrične populacije v primerjavi z odraslimi. Vendar pa so pri otrocih v kliničnih študijah z zdravilom Quinsair opazili dva primera artralgije, dolgoročni podatki o varnosti pa manjkajo, zlasti ob upoštevanju učinkov na hurstanec, ki so jih ugotovili pri živalih. (Glejte

poglavji 4.2 in 5.3).

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih zdravila po izdaji dovoljenja za promet je pomembno. Omogoča namreč stalno spremljanje razmerja med koristmi in tveganji zdravila. Od zdravstvenih delavcev se zahteva, da poročajo o katerem koli domnevnem neželenem učinku zdravila na nacionalni center za poročanje, ki je naveden v Prilogi V.

4.9Preveliko odmerjanje

V primeru prevelikega odmerjanja je treba uvesti simptomatsko zdravljenje. Bolnika je treba opazovati in ga ohranjati primerno hidriranega. Zaradi možnega podaljšanja intervala QT je treba opraviti EKG. Hemodializa, vključno s peritonealno dializo in kontinuirano ambulantno peritonealno dializo (CAPD), ni učinkovita pri odstranjevanju levofloksacina iz telesa. Specifičnega antidota ni.

5.FARMAKOLOŠKE LASTNOSTI

5.1Farmakodinamične lastnosti

Farmakoterapevtska skupina: zdravila za sistemsko zdravljenje bakterijskih infekcij, fluorokinoloni Oznaka ATC: J01MA12

Levofloksacin je protibakterijsko zdravilo iz skupine fluorokinolonov in je S(-) enantiomer racemata zdravilne učinkovine ofloksacina.

Mehanizem delovanja

Mehanizem delovanja levofloksacina in drugih fluorokonolonskih protimikrobnih zdravil vključuje zaviranje bakterijske DNA giraze in encimov topoizomeraze IV.

Razmerje farmakokinetika/farmakodinamika

Parametra, povezana s protibakterijskimi učinki levofloksacina, sta razmerji Cmax/MIC in AUC/MIC (Cmax = največja koncentracija na mestu okužbe, AUC = površina pod krivuljo (area under the curve) in MIC = minimalna inhibitorna koncentracija (minimal inhibitory concentration)).

Odpornost

Odpornost proti levofloksacinu se najpogosteje razvije v stopenjskem procesu in sicer z mutacijami ciljnih mest v DNA girazi in v topoizomerazi IV. Zmanjšana občutljivost za levofloksacin je lahko tudi posledica pridobitve beljakovin, ki kodirajo plazmide, in ščitijo ta ciljna mesta pred zaviranjem. Do odpornosti lahko privedejo ali k njej prispevajo tudi zmanjšana bakterijska prepustnost (pogosta pri P. aeruginosa) in iztočni mehanizmi.

Opazili so navzkrižno odpornost med levofloksacinom in drugimi fluorokinoloni.

Mejne vrednosti

Ugotovljene mejne vrednosti občutljivosti za sistemsko (peroralno ali intravensko) dajanje levofloksacina ne veljajo za dostavo zdravila z inhaliranjem.

Klinična učinkovitost

Klinična učinkovitost je bila dokazana v dveh s placebom nadzorovanih študijah in eni študiji z aktivnim primerjanim zdravilom s 448 bolniki, randomiziranimi za prejemanje zdravila Quinsair 240 mg dvakrat na dan.

Izvedeni sta bili dve randomizirani, dvojno slepi s placebom nadzorovani klinični preskušanji z enim ciklom (študiji 204 in 207) pri bolnikih s CF in kronično okužbo s P. aeruginosa. Vključeni bolniki so bili odrasli in mladostniki (≥ 12 do < 18 let s telesno maso ≥ 30 kg) s predvidenim odstotkom FEV1 med 25% in 85%. Vsi bolniki so v 12 mesecih (študija 204) ali 18 mesecih (študija 207) pred vključitvijo v študijo prejeli tudi vsaj 3 cikle inhalacijske protimikrobne terapije proti bakteriji Pseudomonas, vendar ne v 28 dneh tik pred vstopom v študijo. Poleg študijskega zdravila so bolniki še naprej prejemali standardno oskrbo za kronično okužbo pljuč. Skupaj 259 bolnikov je bilo randomiziranih za prejemanje zdravila Quinsair 240 mg dvakrat na dan za obdobje 28 dni (≥ 18 let,

n = 226; ≥ 12 do < 18 let, n = 33) in 147 bolnikov je bilo randomiziranih v skupino s placebom

(≥ 18 let, n = 127; ≥ 12 do < 18 let, n = 20). Ti dve s placebom nadzorovani študiji sta pokazali, da je 28 dni zdravljenja z zdravilom Quinsair 240 mg dvakrat na dan povzročilo značilno izboljšanje relativne spremembe od izhodišča v napovedanem odstotku FEV1 v primerjavi s placebom (glejte preglednico 1).

Preglednica 1: Relativna sprememba v napovedanem odstotku FEV1 od izhodišča do 28. dne v

študijah učinkovitosti in varnosti zdravila Quinsair, nadzorovanih s placebom, pri bolnikih s CF

 

 

Podporne študije

 

 

Študija 207 (ITT)

Študija 204 (ITT) a

Napovedani odstotek

 

Zdravilo

 

Zdravilo

 

Quinsair

 

Quinsair

FEV1

Placebo

240 mg

Placebo

240 mg

 

 

dvakrat na

 

dvakrat na

 

 

dan

 

dan

 

N = 110

N = 220

N = 37

N = 39

≥ 12 do < 18 let, n (%)

16 (14,5)

30 (13,6)

4 (10,8)

3 (7,7)

≥ 18 let, n (%)

94 (85,5)

190 (86,4)

33 (89,2)

36 (92,3)

Povprečno izhodišče (SD)

56,32 (15,906)

56,53 (15,748)

52,4 (13,42)

48,8 (15,15)

Relativna sprememba od

 

 

 

 

izhodišča do 28. dneva

1,24 (1,041)

3,66 (0,866)

-3,46 (2,828)

6,11 (2,929)

Povprečje po metodi

najmanjših kvadratov

 

 

 

 

(LS, least squares) (SE)

 

 

 

 

Razlika v zdravljenju na

2,42 [0,53; 4,31];

9,57 [3,39; 15,75];

28. dan [95-% IZ] b

P = 0,012 c

P = 0,0026 c

CI = interval zaupanja (confidence interval); FEV1 = forsirani ekspiratorni volumen (forced expiratory volume) v 1 sekundi; ITT = namen zdravljenja (intent to treat) (vsi randomizirani bolniki); P = vrednost P; SD = standardni odklon (standard deviation); SE = standardna napaka (standard error); ANCOVA = analiza kovariance.

aANCOVA s pojmi zdravljenje, regija, starost (16 do 18 let, > 18 let), izhodiščni napovedani odstotek FEV1 v kvartilih. (Opomba: V študiji 204 je bilo dodatnih 38 bolnikov randomiziranih za zdravilo Quinsair 120 mg enkrat na dan (≥ 18 let, n = 35; ≥ 16 do < 18 let, n = 3) in dodatnih 37 bolnikov je bilo randomiziranih za zdravilo Quinsair 240 mg enkrat na dan (≥ 18 let, n = 34; ≥ 16 do < 18 let, n = 3).)

bPovprečna razlika LS za zdravilo Quinsair minus placebo.

cTestirano z alfa 0,05.

Študija 209 (osrednja faza) je bila randomizirana, odprta študija neinferiornosti z vzporednimi skupinami, nadzorovana z zdravilno učinkovino, v kateri so zdravilo Quinsair primerjali z raztopino tobramicina za inhaliranje v 3 ciklih zdravljenja. Vsak cikel zdravljenja je vključeval 28 dni zdravljenja z zdravilom Quinsair 240 mg dvakrat na dan ali raztopino tobramicina za inhaliranje (TIS) 300 mg dvakrat na dan, ki mu je sledilo 28 dni brez inhaliranja antibiotikov. Vključeni bolniki so bili odrasli in mladostniki (≥ 12 do < 18 let s telesno maso ≥ 30 kg, n = 28) s predvidenim odstotkom FEV1 med 25% in 85%. Vsi bolniki so v 12 mesecih pred vstopom v študijo prejeli tudi vsaj 3 cikle raztopine tobramicina za inhaliranje, vendar ne v 28 dneh tik pred vstopom v študijo. Poleg študijskega zdravila so bolniki še naprej prejemali standardno oskrbo za kronično okužbo pljuč. Skupaj 189 bolnikov je bilo randomiziranih za zdravilo Quinsair 240 mg dvakrat na dan (≥ 18 let,

n = 170; ≥ 12 do < 18 let, n = 19) in 93 jih je bilo randomiziranih za TIS (≥ 18 let, n = 84; ≥ 12 do < 18 let, n = 9). Pridobljeni rezultati za primarne in ključne sekundarne opazovane dogodke so predstavljeni v preglednici 2.

Preglednica 2: Rezultati za primarne in ključne sekundarne opazovane dogodke v študiji učinkovitosti in varnosti zdravila Quinsair pri bolnikih s CF, nadzorovani z zdravilno učinkovino

 

 

Osrednja študija – študija 209 (osrednja faza; ITT)

 

 

TIS

Zdravilo

 

Parametri

 

Quinsair

 

 

300 mg dvakrat

 

 

240 mg dvakrat

Razlika v zdravljenjua

 

 

na dan

 

 

na dan

 

 

 

N = 93

 

 

 

N = 189

 

 

 

 

 

≥ 12 do < 18 let, n (%)

 

9 (9,7)

19 (10,1)

 

≥ 18 let, n (%)

 

84 (90,3)

170 (89,9)

 

Napovedani odstotek FEV1

 

53,20 (15,700)

54,78 (17,022)

 

Povprečno izhodišče (SD)

 

 

 

 

 

 

Primarni opazovani dogodek:

 

 

 

 

Relativna sprememba FEV1 od

 

N = 93

N = 189

Povprečje LS [95-% IZ]:

izhodišča do 28. dneva 1. cikla

 

0,38 (1,262) b

2,24 (1,019) b

1,86 [-0,66; 4,39] c

Sekundarni opazovani dogodki:

 

 

 

Relativna sprememba FEV1 od

 

N = 84

N = 170

Povprečje LS [95-% IZ]:

izhodišča do 28. dneva 2. cikla

 

-0,62 (1,352) b

2,35 (1,025) b

2,96 [-0,03; 5,95]

Relativna sprememba FEV1 od

 

N = 83

N = 166

Povprečje LS [95-% IZ]:

izhodišča do 28. dneva 3. cikla

 

-0,09 (1,385) b

1,98 (1,049) b

2,07 [-1,01; 5,15]

Revidirani vprašalnik za cistično

 

 

 

 

fibrozo, poglavje Dihala

 

 

 

 

(CFQ-R, Respiratory domain of

 

N = 91

N = 186

Povprečje LS [95-% IZ]:

Cystic Fibrosis Questionnaire -

 

3,19 [0,05; 6,32]

 

-1,31 (1,576) b

1,88 (1,278) b

Revised)

 

P=0,046 e

 

 

 

Sprememba od izhodišča do

 

 

 

 

28. dneva 1. cikla

 

 

 

 

Mediani čas do uporabe zdravil,

 

 

Razmerje tveganja [95-%

N = 93

N = 189

IZ]d:

ki delujejo proti bakteriji

110 dni

141 dni

0,73 [0,53; 1,01]

Pseudomonas

 

 

P = 0,040 e

 

 

 

 

 

 

Razmerje tveganja [95-%

Mediani čas do pljučnega

N = 93

N = 189

IZ]d:

poslabšanja

90,5 dni

131 dni

0,78 [0,57; 1,07]

 

 

 

P = 0,154 e

IZ = interval zaupanja; FEV1 = forsirani ekspiratorni volumen (forced expiratory volume) v 1 sekundi; ITT = namen zdravljenja (intent to treat) (vsi randomizirani bolniki); P = vrednost P; SD = standardni odklon (standard deviation); SE = standardna napaka (standard error); TIS = raztopina tobramicina za inhaliranje (tobramycin inhalation solution).

* Opomba: En mladostnik, randomiziran za zdravilo Quinsair 240 mg dvakrat na dan, študijskega zdravila ni prejel.

aRazlika v zdravljenju za zdravilo Quinsair minus TIS ali razmerje tveganja za zdravilo Quinsair/TIS.

bPovprečje po metodi najmanjših kvadratov (LS, least squares) (SE).

cNeinferiornost je bila testirana z vnaprej specificirano, 4-odstotno fiksno mejo neinferiornosti na 28. dan 1. cikla.

dOcene so bile pridobljene s pomočjo Coxovega regresijskega modela sorazmernih tveganj.

eVrednost P je bila določena s testom log-rank.

Bolniki, ki so zaključili študijo 209 (osrednjo fazo), so lahko nadaljevali v neobvezni fazi podaljška še 3 dodatne cikle (tj. 28 dni zdravljenja z zdravilom Quinsair 240 mg dvakrat na dan, ki mu je sledilo 28 dni brez zdravljenja). Skupaj 88 bolnikov je prejelo vsaj 1 odmerek zdravila Quinsair v študiji 209 (faza podaljška), med njimi jih je v osrednji fazi 32 prejelo raztopino tobramicina za inhaliranje in 56 zdravilo Quinsair. V fazi podaljška je bila sprememba povprečne vrednosti LS za napovedani odstotek FEV1 od 4,83% do 1,46% v 3 dodatnih ciklih zdravljenja. Za podskupino bolnikov, ki so v osrednji fazi prejeli raztopino tobramicina za inhaliranje in so v fazi podaljška prešli na zdravilo Quinsair, je bilo izboljšanje napovedanega odstotka FEV1 bolj izrazito za zdravilo Quinsair kot za raztopino tobramicina za inhaliranje (sprememba povprečne vrednosti LS za napovedani odstotek FEV1 pri raztopini tobramicina za inhaliranje je bila v razponu od 0,97% do 3,60% v 1. do 3. ciklu in od 4,00% do 6,91% v 4. do 6. ciklu za zdravilo Quinsair). Za podskupino bolnikov, ki so prejemali zdravilo Quinsair ves čas osrednje faze in faze podaljška (tj. 1. do 6. cikel), je bila sprememba povprečne vrednosti LS za napovedani odstotek FEV1 v razponu od 3,6% do 4,6%, razen v 6. ciklu, kjer je bila blizu izhodišča (-0,15%). Delež bolnikov, ki so zdravilo Quinsair prejemali ves čas osnovne faze in faze podaljška študije 209 (z največjo MIC levofloksacina za izolat P. aeruginosa več kot 1 µg/ml), je bil podoben ob koncu zdravljenja med 1. in 3. ciklom v osrednji fazi (76,6% do 83,3%) in ob koncu zdravljenja med 4. in 6. ciklom v fazi podaljška (77,8% do 87,5%).

Pediatrična populacija

V študijah 204, 207 in 209 je bila relativna sprememba napovedanega odstotka FEV1 od izhodišča do konca zdravljenja v 1. ciklu pri 51 mladostnikih s CF (≥ 12 do < 18 let s telesno maso ≥ 30 kg), ki so dobivali zdravilo Quinsair 240 mg dvakrat na dan, podobna kot pri odraslih. Učinkovitosti niso ovrednotili pri 14 otrocih s CF (≥ 6 do < 12 let) in 13 mladostnikih s CF (≥ 12 do < 17 let), ki so sodelovali v študiji 206.

Evropska agencija za zdravila je začasno odložila zahtevo za predložitev rezultatov študij z zdravilom Quinsair za eno ali več podskupin pediatrične populacije pri bolnikih s cistično fibrozo z okužbo/kolonizacijo z bakterijo P. aeruginosa (za podatke o uporabi pri pediatrični populaciji glejte poglavje 4.2).

5.2Farmakokinetične lastnosti

Absorpcija

Največje koncentracije levofloksacina v plazmi (Cmax) po inhaliranju so nastopile približno 0,5-1 uro po odmerjanju.

Večkratno odmerjanje zdravila Quinsair 240 mg dvakrat na dan z inhaliranjem je povzročilo sistemsko izpostavljenost levofloksacinu, ki je bila približno 50% nižja kot tista, ki so jo opazili po sistemskem dajanju primerljivih odmerkov (glejte preglednico 3). Vendar pa so opazili variabilnost pri sistemskih izpostavljenostih, kar pomeni, da lahko ravni levofloksacina v serumu po inhaliranju zdravila Quinsair včasih padejo v razpon ravni, ki so jih opazili po sistemski uporabi primerljivih odmerkov.

Preglednica 3: Primerjava povprečnih (SD) farmakokinetičnih parametrov večkratnih odmerkov levofloksacina po uporabi zdravila Quinsair z inhaliranjem pri bolnikih s CF in po peroralnem in intravenskem dajanju levofloksacina zdravim odraslim prostovoljcem

Farmakokinetični

Zdravilo Quinsair

Sistemski levofloksacin

 

 

 

 

 

 

parametri

 

 

 

240 mg inhalacija

500 mg peroralno

500 mg i.v.

 

BID

QD*

QD*

Cmax (μg/ml)

2,4

(1,0)

5,7 (1,4)

6,4

(0,8)

AUC(0-24) (µg•h/ml)

20,9

(12,5)

47,5 (6,7)

54,6

(11,1)

i.v. = intravensko; QD = quaque die (enkrat na dan); BID = bis in die (dvakrat na dan)

* Napovedana vrednost iz FK populacijske analize pri bolnikih s CF ** Zdravi moški, stari 18-53 let

Po odmerjanju zdravila Quinsair 240 mg dvakrat na dan pri bolnikih s CF so v sputumu opazili visoke koncentracije levofloksacina. Povprečne koncentracije v sputumu po odmerku so bile približno 500-1.900 µg/ml in približno 400-1.700-krat višje kot v serumu.

Porazdelitev

Približno 30% do 40% levofloksacina je vezanega na beljakovine v serumu. Povprečni navidezni volumen porazdelitve levofloksacina v serumu je približno 250 l po inhaliranju zdravila Quinsair 240 mg dvakrat na dan.

Biotransformacija

Levofloksacin se presnavlja v zelo majhni meri v presnovka desmetil-levofloksacin in levofloksacin N-oksid. Ta dva presnovka predstavljata ˂ 5% odmerka po sistemski uporabi in se izločita z urinom. Levofloksacin je stereokemično stabilen in ni podvržen kiralni inverziji.

Izločanje

Po inhaliranju zdravila Quinsair se levofloksacin sistemsko absorbira in izloči podobno kot sistemsko uporabljen levofloksacin. Po peroralni in intravenski uporabi se levofloksacin relativno počasi izloča iz plazme (t1/2 : 6 do 8 ur). Razpolovni čas levofloksacina po inhaliranju zdravila Quinsair je približno 5 do 7 ur. Primarna pot izločanja je skozi ledvice (> 85% odmerka po peroralnem ali intravenskem dajanju). Povprečni navidezni celokupni telesni očistek levofloksacina po sistemski uporabi enega odmerka 500 mg je bil 175 +/- 29,2 ml/min. Navidezni očistek (CL/F) levofloksacina po inhaliranju zdravila Quinsair 240 mg dvakrat na dan je 31,8 +/- 22,4 l/uro.

Linearnost

Po sistemskem dajanju je farmakokinetika levofloksacina v razponu od 50 do 1.000 mg linearna.

Bolniki z ledvično okvaro

Učinka okvare ledvic na farmakokinetiko levofloksacina, uporabljenega z inhaliranjem, niso preučili. Vendar pa odmerkov v kliničnih študijah z zdravilom Quinsair niso prilagajali, kar je omogočilo vključitev bolnikov z blago do zmerno okvaro ledvic (ocenjeni kreatininski očistek ≥ 20 ml/min z

uporabo Cockcroft-Gaultove formule pri odraslih bolnikih in ≥ 20 ml/min/1,73 m2 z uporabo Bedside Schwartzeve formule pri bolnikih < 18 let). Študije s sistemskim dajanjem levofloksacina so pokazale, da ledvična okvara vpliva na farmakokinetiko levofloksacina; z zmanjšanim delovanjem ledvic (ocenjeni očistek kreatinina < 50 ml/min) sta se ledvično izločanje in očistek zmanjšala, razpolovni čas izločanja pa se je povečal.

Zato odmerkov zdravila Quinsair pri bolnikih z blago do zmerno okvaro ledvic ni treba prilagajati. Vendar pa se uporaba zdravila Quinsair ne priporoča pri bolnikih s hudo okvaro ledvic (očistek kreatinina ˂ 20 ml/min, glejte poglavje 4.2).

Bolniki z jetrno okvaro

Farmakokinetičnih študij z zdravilom Quinsair pri bolnikih z jetrno okvaro niso izvedli. Zaradi omejenega obsega presnove levofloksacina v jetrih se ne pričakuje, da bi jetrna okvara vplivala na farmakokinetiko levofloksacina.

Pediatrična populacija

Varnost in učinkovitost zdravila Quinsair pri otrocih, starih < 18 let, še nista bili dokazani (glejte poglavje 4.2).

Farmakokinetiko levofloksacina po inhaliranju zdravila Quinsair 240 mg dvakrat na dan so preučili pri pediatričnih bolnikih s CF, starih 12 let ali več, s telesno maso ≥ 30 kg. Na modelu populacijske FK na podlagi redkih vzorcev so ugotovili, da so bile koncentracije levofloksacina v serumu po 28 dneh zdravljenja med pediatričnimi in odraslimi bolniki primerljive. Pri odraslih so v primerjavi s pediatričnimi bolniki v študiji 207 opazili višje koncentracije v sputumu; pri odraslih in pediatričnih bolnikih so v študiji 209 opazili podobne koncentracije v sputumu.

Poleg tega so v študiji 206 ocenili farmakokinetiko odmerkov levofloksacina na podlagi telesne mase, uporabljenih v obliki inhalacije enkrat na dan za 14 dni pri pediatričnih bolnikih s CF (≥ 6 do < 12 let, n = 14 in ≥ 12 do < 17 let, n = 13). Bolniki s telesno maso 22 do 30 kg so prejeli 180 mg levofloksacina/dan in bolniki s telesno maso ˃ 30 kg so prejeli 240 mg levofloksacina/dan. Režim odmerjanja na podlagi telesne mase je povzročil skladno FK izpostavljenost v serumu in sputumu za vse razpone starosti (7 do 16 let) in telesne mase (22 do 61 kg), opazovane v študiji. FK izpostavljenosti v serumu so bile podobne pri otrocih, ki so prejemali režim na podlagi telesne mase, kot pri odraslih, ki so prejemali zdravilo Quinsair 240 mg enkrat na dan. FK izpostavljenost v sputumu pri otrocih, starih 7 do 16 let, je znašala približno eno tretjino izpostavljenosti odraslih.

Starejši bolniki (≥ 65 let)

Farmakokinetike levofloksacina, uporabljenega z inhaliranjem, niso preučili pri starejših bolnikih. Po sistemski uporabi ni bilo značilnih razlik v farmakokinetiki levofloksacina med mlajšimi in starejšimi osebami, razen tistih, ki so povezane z zmanjšanjem očistka kreatinina zaradi starosti.

Spol

Populacijska farmakokinetična analiza ni pokazala razlik v sistemski izpostavljenosti levofloksacinu zaradi spola po uporabi zdravila Quinsair.

Rasa

Učinka rase na farmakokinetiko levofloksacina, uporabljenega z inhaliranjem, niso preučili. Po sistemski uporabi so učinek rase na farmakokinetiko levofloksacina preučili s pomočjo analize sospremenljivk s podatki za 72 oseb: 48 belcev in 24 ne-belcev. Rasa oseb ni vplivala na navidezni celokupni telesni očistek in navidezni volumen porazdelitve.

5.3Predklinični podatki o varnosti

Predklinični podatki na osnovi običajnih študij toksičnosti pri enkratnem odmerku, toksičnosti pri ponavljajočih odmerkih, kancerogenega potenciala in vpliva na sposobnost razmnoževanja in razvoja ne kažejo posebnega tveganja za človeka.

Pokazalo se je, da fluorokinoloni povzročajo artropatijo nosilnih sklepov pri mladih živalih. Podobno kot drugi fluorokinoloni je tudi levofloksacin vplival na hrustanec (pojav mehurjev in votlin) pri podganah in psih. Ta učinek je bil izrazitejši pri mladih živalih.

Levofloksacin ni povzročil genskih mutacij bakterijskih celic ali celic sesalcev, vendar je in vitro povzročil kromosomske aberacije pljučnih celic kitajskega hrčka. Te učinke je mogoče pripisati zaviranju topoizomeraze II. Testi in vivo (mikronukleusni test, test izmenjave sestrskih kromatid, test nepredvidene sinteze DNA, dominantni letalni test) niso pokazali genotoksičnega potenciala. Študije na miših so pokazale, da levofloksacin deluje fototoksično le pri zelo velikih odmerkih. Z fotomutagenskim testom so pokazali, da levofloksacin nima genotoksičnega potenciala. V študiji fotokarcinogenosti je zmanjšal razvoj tumorjev.

Levofloksacin ni imel škodljivega delovanja na plodnost ali sposobnost razmnoževanja pri podganah; edini učinek na zarodke je bilo zakasnjeno zorenje zaradi toksičnosti levofloksacina za mater.

Predklinične študije z levofloksacinom, uporabljenim z inhalacijo, na osnovi običajnih študij farmakološke (respiratorne) varnosti, toksičnosti enkratnih odmerkov in toksičnosti pri ponavljajočih odmerkih ne kažejo posebnega tveganja za človeka.

6.FARMACEVTSKI PODATKI

6.1Seznam pomožnih snovi

magnezijev klorid heksahidrat

6.2Inkompatibilnosti

Zaradi pomanjkanja študij kompatibilnosti zdravila ne smemo mešati z drugimi zdravili.

6.3Rok uporabnosti

3 leta

6.4Posebna navodila za shranjevanje

Shranjujte v originalni ovojnini za zagotovitev zaščite pred svetlobo. Za shranjevanje zdravila ni posebnih temperaturnih omejitev.

6.5Vrsta ovojnine in vsebina

Ampula

3 ml ampula iz polietilena nizke gostote

Vrečica

Nepredušno zaprta vrečica iz laminirane folije, ki vsebuje 4 ampule.

Notranja škatla

56 ampul (14 vrečic s po 4 ampulami).

Zunanja škatla

Zdravilo Quinsair je na voljo kot 28-dnevno pakiranje. Sestavljata ga notranja škatla, ki vsebuje 56 ampul, in navodilo za uporabo. Zunanja škatla vsebuje tudi en nebulator Zirela z navodili izdelovalca za uporabo, pakiran v ločeno škatlo.

6.6Posebni varnostni ukrepi za odstranjevanje in ravnanje z zdravilom

Samo za enkratno uporabo. Vsebino odprte ampule morate uporabiti takoj. Vso neuporabljeno zdravilo morate zavreči.

Zdravilo Quinsair se daje kot 5-minutne inhalacije z uporabo nebulatorja Zirela, specifičnega za zdravilo Quinsair, in pršilne glave Zirela, ki se priključi na krmilnik eBase ali krmilno enoto eFlow rapid (glejte poglavje 4.2). Zdravila Quinsair ne uporabljajte z drugimi vrstami nebulatorjev ali pršilnih glav.

Spodaj so navedena osnovna navodila za uporabo. Podrobnejša navodila najdete v navodilu za uporabo in v navodilih za uporabo proizvajalca pripomočka.

Vso vsebino ene ampule iztisnite v vsebnik za zdravilo nebulatorja Zirela. Zaprite vsebnik za zdravilo tako, da poravnate jeziček pokrova za zdravilo z zarezami na vsebniku. Pokrov za zdravilo pritisnite navzdol in ga obračajte v smeri urnega kazalca, dokler gre. Bolnik naj sedi v sproščenem, pokončnem položaju. Nebulator držite ravno ter pritisnite in nekaj sekund držite gumb za vklop/izklop na krmilniku. Krmilnik enkrat zapiska in lučka stanja se spremeni na zeleno. Po nekaj sekundah bo začel v komoro za aerosol nebulatorja Zirela pršeti aerosol. Nebulator držite ravno in ustnik vstavite v bolnikova usta; bolnik naj ustnice sklene okoli ustnika. Bolnika prosite, naj vdihava in izdihava skozi ustnik, dokler ni zdravljenje končano. Po koncu zdravljenja krmilnik dvakrat zapiska. Krmilnik odklopite in nebulator Zirela razstavite, da ga očistite in razkužite.

V nebulator Zirela ne dajajte drugih zdravil.

Neuporabljeno zdravilo ali odpadni material zavrzite v skladu z lokalnimi predpisi.

7.IMETNIK DOVOLJENJA ZA PROMET Z ZDRAVILOM

Horizon Pharma Europe B.V.

Naritaweg 165

1043 BW Amsterdam

Nizozemska

8. ŠTEVILKA (ŠTEVILKE) DOVOLJENJA (DOVOLJENJ) ZA PROMET Z ZDRAVILOM

EU/1/14/973/001

9. DATUM PRIDOBITVE/PODALJŠANJA DOVOLJENJA ZA PROMET Z ZDRAVILOM

Datum prve odobritve: 26/03/2015

10.DATUM ZADNJE REVIZIJE BESEDILA

Podrobne informacije o zdravilu so objavljene na spletni strani Evropske agencije za zdravila http://www.ema.europa.eu.

Komentarji

A B C D E F G H I J K L M N O P Q R S T U V W X Y Z
  • Pomoč
  • Get it on Google Play
  • O
  • Info on site by:

  • Presented by RXed.eu

  • 27558

    seznam zdravil na recept