Slovenian
A B C D E F G H I J K L M N O P Q R S T U V W X Y Z

Sabervel (irbesartan) – Povzetek glavnih značilnosti zdravila - C09CA04

Updated on site: 10-Oct-2017

Ime zdravilaSabervel
ATC kodaC09CA04
Substancairbesartan
ProizvajalecPharmathen S.A.

1.IME ZDRAVILA

Sabervel 75 mg filmsko obložene tablete.

2.KAKOVOSTNA IN KOLIČINSKA SESTAVA

Ena filmsko obložena tableta vsebuje 75 mg irbesartana.

Pomožne snovi z znanim učinkom:

20 mg laktoze monohidrata na filmsko obloženo tableto.

Za celoten seznam pomožnih snovi glejte poglavje 6.1.

 

promet

 

 

3.

FARMACEVTSKA OBLIKA

 

 

filmsko obložene tablete

 

 

Bela, konkavna, okrogla, filmsko obložena tableta s premerom 7 mm.

za

 

4.

KLINIČNI PODATKI

 

4.1 Terapevtske indikacije

Zdravilo Sabervel je indicirano pri odraslih za zdravljenjedovoljenjaesencialne hipertenzije.

Prav tako je indicirano za zdravljenje ledvične bolezni pri draslih bolnikih s hipertenzijo in diabetesom tipa 2, kot del antihipertenzivnega režima zdravljenja z zdravili (glejte poglavja 4.3, 4.4, 4.5 in 5.1).

4.2 Odmerjanje in način uporabe

Odmerjanje

č

 

ve

Običajni priporočeni začetni in vzdrže alni odmerek je 150 mg enkrat na dan, s hrano ali brez. Na

splošno zagotavlja odmerek 150 mg zdravila Sabervel enkrat na dan boljši 24 urni nadzor krvnega tlaka

 

 

 

nima

 

kot 75 mg. Vendar pa je treba pretehtati možnost uvajanja zdravljenja s 75 mg, zlasti pri bolnikih na

hemodializi

in starejših od 75 let.

 

Pri bolnikih,

kjer enkrat i d evni odmerek 150 mg zdravila Sabervel ne zadošča za nadzor krvnega

Zdravilo

 

 

tlaka, se lahko

dmerek poveča na 300 mg ali uvede dodatni antihipertenziv(glejte poglavja 4.3, 4.4,

4.5 in 5.1). In s cer, se je pri dodatni uvedbi diuretika, kot je hidroklorotiazid,

pokazal sinergistični

učinek z zdra

lom Sabervel (glejte poglavje 4.5).

 

Pri bolnikih

z visokim krvnim tlakom z diabetesom tipa 2 moramo zdravljenje

začeti z enkratnim

dnevnim odmerkom 150 mg irbesartana in ga postopno povečevati do 300 mg enkrat dnevno, kar je

priporočeni vzdrževalni odmerek za zdravljenje ledvične bolezni.

Koristi zdravljenja z zdravilom Sabervel za ledvice pri bolnikih z visokim krvnim tlakom z diabetesom tipa 2 so pokazale študije, kjer so irbesartan uporabljali dodatno z drugimi antihipertenzivi, potrebnimi za doseganje ciljnega krvnega tlaka (glejte poglavja 4.3, 4.4, 4.5 in 5.1).

Posebne skupine bolnikov

Ledvična okvara: bolnikom s prizadeto ledvično funkcijo odmerka ni treba prilagajati. Pri bolnikih na hemodializi se mora pretehtati možnost uporabe nižjega začetnega odmerka (75 mg) (glejte poglavje

4.4).

Jetrna okvara:bolnikom z lažjo do srednje težko jetrno okvaro odmerka ni treba prilagajati. Pri bolnikih

Starejši bolniki:čeprav je treba pretehtati možnost uporabe začetnega odmerka 75 mg pri bolnikih starejših od 75 let, običajno pri starejših prilagajanje odmerka ni potrebno.
Pediatrična populacija: varnost in učinkovitost zdravila Sabervel pri otrocih, starih od 0 do 18 let, nista bili dokazani. Trenutno razpoložljivi podatki so opisani v poglavju 4.8, 5.1 in 5.2 vendar priporočil o odmerjanju ni mogoče dati.
Način uporabe
Za peroralno uporabo.

s hudo jetrno okvaro ni kliničnih izkušenj.

4.3 Kontraindikacije

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

promet

Preobčutljivost za zdravilno učinkovino ali katerokoli pomožno snov (glejte poglavje 6.1). Drugo in

tretje trimesečje nosečnosti (glejte poglavji 4.4 in 4.6).

za

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

pri bolnikih s

Sočasna uporaba zdravila Sabervel in zdravil, ki vsebujejo aliskiren, je kontr

indicirana

sladkorno boleznijo ali z okvaro ledvic (hitrost glomerularne filtracije < 60 ml/min/1,73

m2) (glejte

poglavji 4.5 in 5.1).

 

 

 

 

dovoljenja

 

 

 

 

4.4

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Posebna opozorila in previdnostni ukrepi

 

 

 

 

Zmanjšan intravaskularni volumen: pri bolnikih,

ki imajo zman šan volumen krvi in/ali pomanjkanje

natrija zaradi intenzivnega zdravljenja

z diuretiki,

omejevan a vnosa soli s hrano, driske ali bruhanja, se

lahko pojavi simptomatska hipotenzija,

zlasti po prvem dmerku. Ta stanja se mora korigirati, preden se

uporabi zdravilo Sabervel.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Renovaskularna hipertenzija: pri bolnikih

z obojestransko stenozo ledvične arterije ali s stenozo arterije

ene same delujoče ledvice, je pri uporabi zdravil z vplivom na sistem renin-angiotenzin- aldosteron,

povečano tveganje za hudo hipotenzijo

in ledvi no insuficienco. Čeprav to za zdraviloSabervel ni

 

 

 

ve

 

 

 

 

 

 

dokazano, je treba podobne učinke pričakovatičpri antagonistih receptorjev za angiotenzin II.

Ledvična okvara in presaditev ledvic: pri dajanju zdravila Sabervel bolnikom

s prizadeto ledvično

 

 

nima

 

 

ravni kalija in kreatinina v serumu. Gledeuporabe zdravila

funkcijo se priporoča redno n dzorovanje

Sabervel pri bolnikih po nedavni presaditvi ledvic ni nobenih izkušenj.

 

 

 

 

Bolniki

z visokim krv im tlakom z diabetesom tipa 2 in ledvično boleznijo: analiza rezultatov študije z

Zdravilo

 

 

 

kaže, da učinki irbesartana tako na ledvične kot srčnožilne

bolniki

z napred valo ledvično boleznijo

dogodke niso en tni znotraj podskupin. In sicer, so bili videti manj ugodni pri ženskah in pri ne-belcih (glejte pogla je 5.1).

Dvojna blok da sistema renin-angiotenzin-aldosteron (RAAS)

Obstajajo dokazi, da sočasna uporaba zaviralcev ACE, blokatorjev receptorjev angiotenzina II ali

aliskirena poveča tveganje za hipotenzijo, hiperkaliemijo in zmanjšano delovanje ledvic (vključno z akutno odpovedjo ledvic). Dvojna blokada sistema RAAS s hkratno uporabo zaviralcev ACE,

blokatorjev receptorjev angiotenzina II ali aliskirena zato ni priporočljiva (glejte poglavji 4.5 in 5.1). Če je zdravljenje z dvojno blokado res nujno, sme potekati le pod nadzorom specialista in s pogostimi natančnimi kontrolami delovanja ledvic, elektrolitov in krvnega tlaka.

Pri bolnikih z diabetično nefropatijo se zaviralcev ACE in blokatorjev receptorjev angiotenzina II ne sme uporabljati sočasno.

Hiperkaliemija: kot pri drugih zdravilih, ki vplivajo na sistem renin-angiotenzin-aldosteron, se lahko tudi med zdravljenjem z zdravilom Sabervel pojavi hiperkaliemija, zlasti ob prisotnosti ledvične okvare, izrazite proteinurije zaradi diabetične ledvične bolezni in/ali odpovedi srca. Pri ogroženih bolnikih se priporoča stalno spremljanje kalija v serumu (glejte poglavje 4.5).

Litij: sočasna uporaba zdravila Sabervel in litija ni priporočljiva (glejte poglavje 4.5).

Stenoza aortne in mitralne zaklopke, obstruktivna hipertrofična kardiomiopatija: pri bolnikih, ki imajo aortne ali mitralne stenoze ali obstruktivno hipertrofično kardiomiopatijo, je tako kot pri drugih vazodilatatorjih, potrebna posebna previdnost.

Primarni aldosteronizem: bolniki s primarnim aldosteronizmom se na splošno ne odzivajo na

antihipertenzive, ki delujejo preko inhibicije sistema renin-angiotenzin. Zato uporaba zdravila Sabervel ni priporočljiva.

primarnimi ledvičnimi boleznimi, vključno s stenozo ledvične arterije), je zdravljenje z zaviralci angiotenzinske konvertaze (ACE) ali antagonisti angiotenzina II, ki vplivajo na ta sistem, povezano z

Splošno: pri bolnikih, pri katerih sta žilni tonus in ledvična funkcija pretežno odvisna od delovanja sistema renin-angiotenzin-aldosteron (npr. bolniki s hudim kongestivnim srčnim odpovedoprometvanj m ali

akutno hipotenzijo, azotemijo, oligurijo ali v redkih primerih z akutno odpovedjo ledvic. K t pri vseh antihipertenzivih, ima lahko izrazito zmanjšanje krvnega tlaka pri bolnikih z ishemično kardiopatijo ali

ishemično srčnožilno boleznijo za posledico miokardni infarkt ali kap.

za

Kot so že opazili pri zaviralcih ACE, so irbesartan in drugi antagonisti angiotenzina izrazito manj

učinkoviti pri zniževanju krvnega tlaka pri temnopoltih ljudeh kot pri drugih ne-temnopoltih, verjetno

zaradi večje prevalence stanj z nizko vrednostjo renina pri temnopoltih bolnikih z visokim krvnim tlakom (glejte poglavje 5.1).dovoljenja

Nosečnost: Zdravljenja z antagonisti angiotenzina II se ne sme začeti med nosečnostjo. Pri bolnicah, ki

načrtujejo nosečnost, je treba čim prej preiti na alternativno antihip rtenzivno zdravljenje z uveljavljenim varnostnim profilom za uporabo v nosečnosti; razen če se oceni, da je nadaljnje zdravljenje z antagonisti angiotenzina II nujno. Ob potrjeni n sečnosti je treba zdravljenje zantagonisti

angiotenzina II takoj prekiniti in, če je primerno, začeti alternativno zdravljenje (glejte poglavji 4.3 in 4.6).

Laktoza: to zdravilo vsebuje laktozo. Bolnikičz re ko dedno intoleranco za galaktozo, laponsko obliko

zmanjšane aktivnosti laktaze ali malabsorpcijo glukoze/galaktoze ne smejo jemati tega zdravila.

Pediatrična populacija: irbesartan soveraziskovali pri pediatričnih bolnikih, starih od 6 do 16 let, vendar

trenutni podatki ne zadoščajo za podporo podaljšane uporabe pri otrocih, dokler ne bo na voljo dodatnih podatkov (glejte poglavja 4.8, 5.1 in 5.2).

4.5

Medsebojno delovanje z drugimi zdravili in druge oblike interakcij

 

Diuretiki in drugi antihipertenzivinima: drugi antihipertenzivi lahko povečajo hipotenzivni učinek

irbesartana; vendar pa so zdravilo irbesartana varno uporabljali

z drugimi antihipertenzivi,

kot so

antagonisti adrenergičnih receptorjev beta, zaviralci kalcijevih

kanalčkov z dolgotrajnim

delovanjem in

tiazidnimi diuretiki. Predhodno zdravljenje z visokimi

odmerki diuretikov lahko povzroči zmanjšanje

volumna in tveganje za hipotenzijo ob uvedbi zdravljenja z zdravilom Sabervel (glejte poglavje 4.4).

Po atki kliničnih preskušanj so pokazali, da je dvojna

blokada sistema renin-angiotenzin-aldosteron

(RAAS) s hkratno uporabo zaviralcev ACE, blokatorjev receptorjev angiotenzina

II ali aliskirena

povezanaZdraviloz večjo pogostnostjo neželenih učinkov, npr. hipotenzije, hiperkaliemije

in zmanjšanega

delovanja ledvic (vključno z akutno odpovedjo ledvic) kot uporaba enega samega zdravila, ki deluje na

RAAS (glejte poglavja 4.3, 4.4. in 5.1).

 

Dodatki kalija in diuretiki, ki varčujejo s kalijem: na podlagi izkušenj z drugimi zdravili, ki vplivajo na

sistem renin-angiotenzin, lahko sočasna uporaba diuretikov, ki varčujejo s kalijem, dodatkov kalija, nadomestkov soli, ki vsebujejo kalij, ali drugih zdravil, ki lahko povečajo koncentracijo kalija vserumu

(npr. heparin), zviša kalij v serumu in zato ni priporočljiva

(glejte poglavje 4.4).

Litij: pri sočasni uporabi litija in zaviralcev angiotenzinske

konvertaze poročajo o reverzibilnem

 

povečanju serumske koncentracije litija in o toksičnosti. O podobnih učinkih do sedaj poročajo pri irbesartanu zelo redko. Zato se takšne kombinacije ne priporoča (glejte poglavje 4.4). Če je takšna

kombinacija nedvoumno potrebna, se priporoča skrbno nadzorovanje serumske ravni litija.

Nesteroidna protivnetna zdravila: kadar sočasno jemljemo antagoniste angiotenzina II in nesteroidna protivnetna zdravila (NSAID) (npr. selektivne COX-2 zaviralce, acetilsalicilno kislino (> 3 g dnevno) in neselektivne NSAID) lahko oslabi antihipertenzivni učinek.

Kot z zaviralci ACE, sočasna uporaba antagonistov angiotenzina II in NSAID lahko poveča tveganje za

poslabšanje delovanja ledvic, vključno z možno akutno ledvično odpovedjo, in zvišanje kalija v plazmi, predvsem pri bolnikih z obstoječim oslabljenim delovanjem ledvic. Kombinacijo je predvsem pri

starejših bolnikih treba uporabljati previdno. Bolniki morajo zaužiti primerno količino tekočine in po

uvedbi sočasne uporabe je priporočljivo redno spremljanje delovanja ledvic.

promet

 

Dodatni podatki o medsebojnem delovanju z irbesartanom: v kliničnih študijah hidroklorotiazid ne vpliva na farmakokinetiko irbesartana. Presnova irbesartana večinoma poteka preko CYP2C9 in v

manjšem obsegu z glukuronidacijo. Opazili niso nobenih pomembnih farmakokinetičnih in farmakodinamičnih interakcij pri sočasni uporabi irbesartana in varfarina, zdravila, ki se presnavlja

preko CYP2C9. Vpliva CYP2C9 induktorjev, kot je rifampicin, na farmakokinetiko irbesartana niso proučevali. Farmakokinetika digoksina se ob sočasnem dajanju irbesartana ni spremenila.

4.6

Plodnost, nosečnost in dojenje

 

 

za

Nosečnost:

 

 

 

 

 

 

 

Uporaba antagonistov angiotenzina II v prvem trimesečju nos

čnosti ni priporočljiva (glejte poglavje

4.4). Uporaba antagonistov angiotenzina II je kontraindicirana

v drugem in tretjem trimesečju

nosečnosti (glejte poglavji 4.3 in 4.4).

dovoljenja

 

 

 

 

Epidemiološki podatki niso pokazali teratogenega učinka pri nosečnicah, ki so bile v prvem trimesečju

nosečnosti izpostavljene zaviralcem ACE, ven ar pa majhnega povečanja tveganja ni možno izključiti.

Čeprav ni na voljo kontrolnih epidemiološkihčpodatkov glede tveganja pri uporabi antagonistov angiotenzina II, lahko podobno tveganjeveobstaja tudi za to skupino zdravil. Pri bolnicah, ki načrtujejo

nosečnost, je treba čim prej preiti na alt rnativno antihipertenzivno zdravljenje z uveljavljenim

varnostnim profilom za uporabo v nosečnosti; razen če se oceni, da je nadaljnje zdravljenje z antagonisti angiotenzina II nujno. Ob potrjeni nosečnosti je treba zdravljenje z antagonistiangiotenzina II takoj

prekiniti in, če je primerno, z četi lternativno zdravljenje.

lahko povzroči fetotoksičnimae učinke pri človeku (zmanjšano delovanje ledvic, oligohidramnij, apoznela zakostenitevZdravilolobanje) in toksične učinke pri novorojenčku (odpoved ledvic, hipotenzija, hiperkaliemija)

Znano je, da izpostavlje ost antagonistom angiotenzina II v drugem in tretjem trimesečju nosečnosti

(glejte poglavje 5.3).

V primeru izpostavljenosti antagonistom angiotenzina II od drugega trimesečja nosečnosti dalje se priporoča ultr z očni pregled lobanje in delovanja ledvic.

Otroke, k terih matere so prejemale antagoniste angiotenzina II, je treba pozorno spremljati zaradi možnosti pojava hipotenzije (glejte poglavji 4.3 in 4.4).

Dojenje:

Podatkov o uporabi zdravila Sabervel med dojenjem ni na voljo, zato uporaba zdravila Sabervel med dojenjem ni priporočljiva. Med dojenjem je treba dati prednost alternativnim oblikam zdravljenja z bolj poznanim profilom varnosti. To še posebej velja v času dojenja novorojencev ali nedonošenčkov.

Ni znano, ali se irbesartan ali njegovi presnovki izločajo v materino mleko.

Razpoložljivi farmakodinamični/toksikološki podatki pri podganah kažejo na izločanje irbesartana ali njegovih presnovkov v mleko (za podrobnosti glejte poglavje 5.3).

Plodnost:

Irbesartan ni vplival na plodnost podgan in njihovih potomcev v odmerkih, ki so povzročili prve znake toksičnih učinkov pri starših (glejte poglavje 5.3).

4.7 Vpliv na sposobnost vožnje in upravljanja s stroji

Študij o vplivu na sposobnost vožnje in upravljanja s stroji niso izvedli. Na podlagi farmakodinamičnih lastnosti ni verjetno, da bi irbesartan poslabšal to sposobnost. Pri upravljanju z vozili ali s stroji se mora upoštevati, da se med zdravljenjem lahko pojavita omotica ali utrujenost.

4.8

Neželeni učinki

 

promet

V s placebom kontroliranih preskušanjih z bolniki s hipertenzijo, se celotna pogostost neželenih

dogodkov med skupinama z irbesartanom (56,2%) in placebom (56,5%) ni razlikovala. Prekinit v

zaradi kateregakoli kliničnega ali laboratorijskega neželenega dogodka je bila pri bolnikih z

irbesartanom manj pogosta (3,3%) kot pri bolnikih s placebom (4,5%). Pogostost neželenih dogodkov ni bila povezana z velikostjo odmerka (v mejah priporočenega odmerjanja), s spolom, sta stj , raso ali

trajanjem zdravljenja.

Pri diabetičnih bolnikih z visokim krvnim tlakom z mikroalbuminurijo in norm lnim delovanjem ledvic,

so poročali o ortostatski omotici in ortostatski hipotenziji pri 0,5% bolnikov (to je občasno), a več kot

pri placebu.

dovoljenja

za

 

 

Sledeča tabela predstavlja neželene učinke zdravila

o katerih so poročali v s placebom kontroliranih

preskušanjih, v katerih je sodelovalo 1.965 bolnikov

z visokim krvnim tlakom, ki so prejemali

irbesartan. Učinki označeni z zvezdico (*) se nanašajo na neže ene učinke o katerih so dodatno poročali pri > 2% diabetičnih bolnikov z visokim krvnim tlakom s kr nično ledvično insuficienco in izraženo proteinurijo in večjim deležem kot pri placebu.

Pogostnost spodaj naštetih neželenih učinkov je predeljena po naslednjem dogovoru:

zelo pogosti (≥1/10); pogosti (≥1/100 do <1/10); občasni (≥1/1.000 do <1/100); redki (≥1/10.000 do

<1/1.000); zelo redki (<1/10.000). V vsaki skupini pogostnosti so neželeni učinki navedeni v zaporedju

padajoče resnosti.

ve

č

Prav tako so navedeni dodatni neželeni učinki, o katerih so poročali po pridobitvi dovoljenja za promet.

 

nima

Ti neželeni učinki izhajajo iz spont nih poročil.

Bolezni imunskega siste a:

Neznana:

preobčutljivostne reakcije, kot so angioedem, izpuščaj, koprivnica

Presnovne in prehranske motnje:

Neznana:

h perkaliemija

Bolezni živčevja:

Pogosti:

omotica, ortostatska omotica*

Neznana:

vrtoglavica, glavobol

UšesneZdravilobolezni, vključno z motnjami labirinta:

Neznana:

tinitus

Srčne bolezni:

 

Občasni:

tahikardija

Žilne bolezni:

 

Pogosti:

ortostatska hipotenzija*

Občasni:

rdečica

 

Bolezni dihal, prsnega koša in mediastinalnega prostora:

Občasni: kašelj

Bolezni prebavil:

Pogosti: slabost/bruhanje

Občasni: driska, dispepsija/zgaga

Neznana: paragevzija

Bolezni jeter, žolčnika in žolčevodov:

 

 

 

Občasni:

zlatenica

 

 

 

 

 

Neznana:

hepatitis, motnje v delovanju jeter

 

Bolezni kože in podkožja:

 

 

 

 

 

Neznana:

levkocitoklastični

vaskulitis

 

 

 

Bolezni mišično-skeletnega sistema in vezivnega tkiva:

 

Pogosti:

mišičnoskeletna bolečina*

 

 

 

Neznana:

artralgija, mialgija

(v nekaterih primerih sta bili

povezani z zvišanjem ravni kreatin-

kinaze v plazmi), mišični

krči

 

 

 

promet

 

 

 

 

 

 

Bolezni sečil:

motnje v delovanju ledvic, vključno s primeri odpovedi ledviczapri ogroženih bolnikih

Neznana:

(glejte poglavje

4.4)

 

 

 

 

 

Motnje reprodukcije in dojk:

 

 

 

 

Občasni:

motnje spolnosti

 

 

 

 

Splošne težave in spremembe na mestu aplikacije:

 

 

Pogosti:

utrujenost

 

dovoljenja

Občasni:

bolečine v prsih

 

Preiskave:

 

 

 

 

 

se je pojavljalač

 

 

Zelo pogosti:

Hiperkaliemija*

pri diabetičnih bolnikih zdravljenih z irbesartanom

 

pogosteje kot pri bolnikih,

ki so dobivali placebo. Pri diabetičnih bolnikih z

 

visokim krvnim tl kom z mikroalbuminurijo

in normalno ledvično funkcijo, se je

 

 

 

ve

 

 

 

 

hiperkaliemija (≥ 5,5 mEq/l) pojavila pri 29,4% bolnikov, ki so prejemali 300 mg

 

irbesartana in pri 22% bolnikov

v skupini s placebom. Pri diabetičnih bolnikih z

 

visok

krvnim tlakom s kronično ledvično insuficienco in izraženo proteinurijo, se

 

je hiperkaliemija

(≥ 5,5 mEq/l)

pojavila pri 46,3% bolnikov, ki so dobivali

 

irbesartannimain pri 26,3% bolnikov

v placebo skupini

Pogosti:

pri bolnikih zdravljenih z irbesartanom so pogosto (1,7%) opazili pomembno

 

povečanje plazemske kreatinin kinaze. Nobeno od teh povečanj ni bilo povezano s

 

prepoznavnimi kliničnimi

mišičnoskeletnimi

pojavi.

 

Pri 1,7% bolnikov z visokim krvnim tlakom z napredovalo diabetično ledvično

 

boleznijo, ki so jih zdravili z irbesartanom, so opazili znižanje hemoglobina*, ki ni

 

bilo klinično pomembno.

 

 

 

PediatričnaZdravilopopulacija:

 

 

 

 

 

Med randomiziranim preskušanjem pri 318 hipertenzivnih otrocih in mladostnikih, starih od 6 do 16 let,

so se med 3-tedensko dvojno slepo fazo pojavili naslednji neželeni učinki: glavobol (7,9%), hipotenzija

(2,2%), omotica (1,9%), kašelj (0,9%). Med 26-tedenskim odprtim obdobjem tega preskušanja so bila najpogostejša laboratorijska odstopanja zvišanje kreatinina (6,5%) in zvišanje vrednosti kreatinin-kinaze (CK) pri 2% otrok.

4.9 Preveliko odmerjanje

Izkušnje pri odraslih, ki so bili 8 tednov izpostavljeni odmerkom do 900 mg/dan, niso odkrile

toksičnosti. Kot manifestacijo prevelikega odmerjanja je najverjetneje pričak ovati hipotenzijo in tahikardijo; zaradi prevelikega odmerka se lahko pojavi tudi bradikarija. Specifični podatki o

zdravljenju prevelikega odmerjanja z zdravilom Sabervel niso na voljo. Bolnika se mora skrbno nadzorovati, zdravljenje pa mora biti simptomatsko in podporno. Priporočeni ukrepi vključujejo sprožitev bruhanja in/ali izpiranje želodca. Aktivno oglje je lahko koristno pri zdravljenju prevelikega odmerjanja. Irbesartan se s hemodializo ne odstranjuje.

5.FARMAKOLOŠKE LASTNOSTI

5.1Farmakodinamične lastnosti

Farmakoterapevtska skupina: Antagonisti angiotenzina II, enokomponentna zdravila oznaka ATC: C09CA04.

Mehanizem delovanja: Irbesartan je močan, peroralno delujoč, selektivni antagonist recept rjev za

promet

angiotenzin II (tip AT1 ). Pričakovani učinek je blokada vseh učinkov angiotenzina

II, ki se prenašajo

preko receptorja AT1 , ne glede na izvor ali sintezno pot angiotenzina-II. Selektivni

antagonistični

za

 

učinek na receptorje angiotenzina II (AT1 ) povzroči povečanje plazemske r vni renina in angiotenzina

II, in zmanjšanje plazemske koncentracije aldosterona. Na serumsko raven k lija s

m irbesartan v

priporočenih odmerkih ne vpliva značilno. Irbesartan ne zavira ACE (kinina e-II), to je encima, ki tvori

angiotenzin II in tudi razgrajuje bradikinin

dovoljenja

v neučinkovite metabolite.

Za svojo učinkovitost irbesartan ne potrebuje metabolične aktivacije.

Klinična učinkovitost:

 

Hipertenzija

 

Irbesartan znižuje krvni tlak z minimalno

spremembo srčnega utripa. Zmanjšanje krvnega tlaka je

odvisno od odmerka pri enkratnih dnevnih odmerkih in s tendenco doseganja platoja pri odmerkih

večjih od 300 mg. Enkratni dnevni odmerki 150-300 mg v povprečju vseskozi (npr. 24 ur po odmerku) znižajo krvni tlak v ležečem ali sedečem položaju za 8 -13/5-8 mmHg (sistolični/diastolični) več, kot se

zniža s placebom.č

diastoličnega in sistoličnega odziva vena priporočeni odmerek. Enkratno dnevno odmerjanje 150 mg povzroči podoben celoten in povprečni 24-urni odziv kot dvakrat dnevno odmerjanje istega celotnega odmerka.

Največje znižanje krvnega tlaka je dos ž no v 3-6 urah po jemanju zdravila. Antihipertenzivni učinek traja najmanj 24 ur. Po 24 urah je bilo zmanjšanje krvnega tlaka 60-70% ustreznega največjega

Učinek zdravila irbesartananimana znižanje krvnega tlaka je viden po 1-2 tednih, največji učinek pa nastopi

4-6 tednov po začetku zdravljenja. Antihipertenzivni učinek se vzdržuje z dolgotrajno terapijo. Po ukinitvi terapije se krvni tlak postopno vrne na začetno vrednost. Ponovnega padca zvečanega krvnega tlaka niso opaz .

monoterapijoZdraviloz irbesartanom. Kadar se irbesartan uporablja sočasno z nizkim odmerkom hidroklorotiazida (npr. 12,5 mg dnevno), se antihipertenzivni odziv temnopoltih bolnikov z visokim krvnim tlakom približa odzivu belcev.

Učinki irbesartana in tiazidnih diuretikov na zniževanje krvnega tlaka se seštevajo. Pri bolnikih, ki niso zadostno kontrolirani s samim irbesartanom, se z dodatno uvedbo nizkega odmerka hidroklorotiazida

(12,5 mg) enkrat dnevno, poleg enkrat dnevnega odmerka irbesartana, doseže nadaljnje s placebom- uravnano znižanje krvnega tlaka v celoti za 7-10/3-6 mmHg (sistolični/ diastolični).

Spol in starost ne vplivata na učinkovitost irbesartana. Podobno kot pri drugih zdravilih, ki delujejo na sistem renin-angiotenzin, se temnopolti bolniki z visokim krvnim tlakom izrazito slabše odzivajo na

Na serumsko sečno kislino ali z urinom izločeno sečno kislino nima klinično pomembnega učinka.

Pediatrična populacija

Znižanje krvnega tlaka s ciljnimi titracijskimi odmerki irbesartana 0,5 mg/kg (nizki odmerek), 1,5 mg/kg (srednji odmerek) in 4,5 mg/kg (visoki odmerek) so v 3-tedenskem obdobju ocenili pri 318 ogroženih (diabetes, družinska anamneza hipertenzije) otrocih in mladostnikih, starih od 6 do 16 let. Po koncu 3-tedenskega obdobja se je primarna spremenljivka učinkovitosti, najnižji sistolični krvni tlak

sede (SeSBP – seated systolic blood pressure), v primerjavi z izhodiščem znižala za povprečno11,7 mmHg (nizki odmerek), 9,3 mmHg (srednji odmerek) oz. 13,2 mmHg (visoki odmerek). Razlike med

temi odmerki niso bile značilne. Korigirana povprečna sprememba najnižjega diastoličnega krvnega tlaka sede (SeDBP – seated diastolic blood pressure) je bila 3,8 mmHg (nizki odmerek), 3,2 mmHg (srednji odmerek) oz. 5,6 mmHg (visoki odmerek). V naslednjih dveh tednih so bolnike ponovno randomizirali bodisi na zdravilno učinkovino bodisi na placebo; tistim, ki so dobivali placebo, se je

SeSBP zvišal za 2,4 mmHg in SeDBP za 2,0 mmHg, medtem ko se je bolnikom na vseh odmerkih irbesartana SeSBP spremenil za +0,1 mmHg in SeDBP za –0,3 mmHg (glejte poglavje 4.2).

Hipertenzija in sladkorna bolezen tipa 2 z ledvično boleznijo

Preskušanje irbesartana pri diabetični nefropatiji “Irbesartan Diabetic Nephropathy Trial" (IDNT) kaže,

da irbesartan pri bolnikih s kronično ledvično insuficienco in izraženo proteinurijo zmanjša

prenesli. V vseh zdravljenih skupinah so bolniki običajno prejemali 2 doza4 ntihipertenzivepromet(diuretike, antagoniste adrenergičnih receptorjev beta, antagoniste adrenergičnih receptorjev lfa), da so dosegli ciljni krvni tlak, ki je bil ≤135/85 mmHg, ali znižanje krvnega tlaka za najmanj 10 mmHg, če je bil

napredovanje ledvične bolezni. IDNT je bilo dvojno slepo, kontrolirano preskušanje vplivairb sar ana

na obolevnost in smrtnost v primerjavi z amlodipinom in placebom. Pri 1.715 bolnikih z visokim

 

krvnim tlakom z diabetesom tipa 2, proteinurijo ≥ 900 mg/dan in serumskim kreatininom1,0-3,0

g/dl,

so raziskovali dolgotrajne učinke irbesartana (povprečje 2,6 let) na napredovanje ledvične b lezni in na

celokupno smrtnost. Bolnikom so postopoma povečevali odmerekirbesartana od 75 mg do

 

vzdrževalnega odmerka 300 mg, odmerek amlodipina od 2,5 do 10 mg, oziroma laceba, kot so ga

začetni krvni tlak >160 mmHg. V placebo skupini je doseglo ciljni krvni tl k 60% bolnikov, v skupiniz irbesartanom 76% in v skupini z amlodipinom 78%. Irbesartan je pomembno znižal tveganje za

primarno povezan izid podvojitve serumskega kreatinina, zadnje faze ledvične bolezni (ESRD) in celokupne smrtnosti. Približno 33% bolnikov v skupini z irb sartanom je doseglo primarno povezan

ledvični izid v primerjavi s 39% pri placebu in 41% v skupini z amlodipinom [20% relativno zmanjšanje tveganja v primerjavi s placebom (p = 0,024) in 23% relativno zmanjšanje tveganja v primerjavi z amlodipinom (p = 0,006)]. Pri podrobnem proučevanju posameznih komponent primarnega

izida, niso opazili

učinka na celokupno smrtnost, pač pa pozitivno tendenco pri zniževanju ESRD in

pomembno zmanjšanje podvojitve serumskega kreatinina.

Učinke zdravljenja

dovoljenja

so proučevali pri podskupinah, sestavljenih glede na spol, raso, starost, trajanje

sladkorne bolezni,

začetno vrednost krvnčga tlaka, serumski kreatinin in hitrost izločanja albuminov.

 

ve

V podskupinah z ženskami in temnopoltimi, ki so predstavljale 32% oziroma 26% celotne preiskovane

populacije, ni bila dokazana koristnost irbesartana za ledvice, čeprav je meje zaupanja ne izključujejo. V sekundarnem izidu fatalnih in nef talnih srčnožilnih dogodkov med tremi skupinami celotne populacije ni bilo razlik, čeprav je bilo opaziti povečanopogostost nefatalnih MI (miokardni infarkt) pri

ženskah in zmanjšano pogostost nefatalnih MI pri moških v skupini z irbesartanom, v primerjavi s placebo skupino. Pri že skah v skupini z irbesartanom so opazili v primerjavi z ženskami v skupini z

amlodipinom p večano pogostost nefatalnih MI in kapi, medtem ko se je v celotni populacijizmanjšalo

 

nima

 

število hospita zac j zaradi odpovedi srca. Za te ugotovitve pri ženskah niso našli ustrezne razlage.

Preskuš nje delo anja irbesartana na mikroalbuminurijo pri bolnikih

z visokim krvnim tlakom z

diabetesom melitusom tipa 2 (IRMA 2), je pokazalo, da pri bolnikih

z mikroalbuminurijo, 300 mg

irbesa tana upočasni napredovanje do izražene proteinurije. IRMA 2 je dvojno slepa, s placebom

Zdravilo

 

 

kontrolirana raziskava smrtnosti pri 590 bolnikih z diabetesom tipa 2, mikroalbuminurijo (30-

300 mg/dan) in normalno ledvično funkcijo (serumski kreatinin pri moških ≤1,5 mg/dl, pri ženskah <1,1 mg/dl). V raziskavi so proučevali dolgotrajne učinke (2 leti) zdravila irbesartana na napredovanje v klinično proteinurijo (hitrost izločanja albuminov z urinom -“urinary albumin excretion rate”-UAER >300 mg/dan in povečanje UAER-a najmanj za 30% začetne vrednosti). Ciljni krvni tlak je bil

≤135/85 mmHg. Po potrebi, so za doseganje načrtovanega krvnega tlaka uporabljali dodatne antihipertenzive (brez zaviralcev ACE, antagonistov receptorjev za angiotenzin II in dihidropiridinskih

zaviralcev kalcija). Medtem ko so dosegli v vseh skupinah podoben krvni tlak, je manj oseb v skupini z irbesartanom 300 mg (5,2%) doseglo izid izražene proteinurije, kot v placebo skupini (14,9%) ali v

skupini z irbesartanom 150 mg (9,7%) in s tem pokazalo 70% relativno zmanjšanje tveganja v primerjavi s placebom (p = 0,0004) pri višjem odmerku. V prvih treh mesecih zdravljenja niso opazili spremljajočega izboljšanja hitrosti glomerularne filtracije (GFR). Upočasnitev napredovanja v klinično

proteinurijo je bila vidna že v prvih treh mesecih in se je nadaljevala preko dveletnega obdobja. V skupini s 300 mg irbesartana je bila pogostejša (34%) regresija na normoalbuminurijo (<30 mg/dan),

kot v placebo skupini (21%).

Uporabo zaviralca ACE v kombinaciji z blokatorjem receptorjev angiotenzina II so raziskali v dveh velikih randomiziranih, kontroliranih preskušanjih: ONTARGET (ONgoing Telmisartan Alone and in combination with Ramipril Global Endpoint Trial) in VA NEPHRON-D (The Veterans Affairs Nephropathy in Diabetes).

Študijo ONTARGET so izvedli pri bolnikih, ki so imeli anamnezo kardiovaskularne ali cerebrovaskularne bolezni ali sladkorno bolezen tipa 2 z znaki okvare končnih organov. Študija VA

NEPHRON-D je zajela

bolnike s sladkorno boleznijo tipa 2 in diabetično nefropatijo.

Ti študiji nista pokazali

pomembne koristi glede ledvičnih in/ali kardiovaskularnih izidov ali

 

promet

umrljivosti, v primerjavi z monoterapijo pa so opažali večje tveganje za hiperkaliemijo, akutno odpoved

ledvic in/ali hipotenzijo. Ti izsledki so pomembni tudi za druge zaviralce ACE in blokatorje r c ptorjev angiotenzina II, ker so njihove farmakodinamične lastnosti podobne.

Zato se pri bolnikih z diabetično nefropatijo zaviralcev ACE in blokatorjev receptorjev angi tenzina II ne sme uporabljati sočasno.

Študija ALTITUDE (Aliskiren Trial in Type 2 Diabetes Using Cardiovascular and Renal Disease Endpoints) je preučevala koristi dodatka aliskirena standardnemu zdravljenjuzaz z viralcem ACE ali

blokatorjem receptorjev angiotenzina II pri bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 2 in kronično boleznijo

ledvic, kardiovaskularno boleznijo ali obojim. Študija se je končala predčasno aradi večjega tveganja

za neželene izide. Kardiovaskularna smrt in možganska kap sta bili v skupini, ki je prejemala aliskiren,

pogostejši kot v skupini,

ki je prejemala placebo. Tudi resni interes ntni neželeni učinki (hiperkaliemija,

hipotenzija in disfunkcija

ledvic) so bili v skupini, ki je prejemala aliskiren, pogostejši kot v skupini, ki

je prejemala placebo.

 

5.2

Farmakokinetične lastnosti

Irbesartan se po peroralni uporabi dobro absorbira: študije absolutne biološke razpoložljivosti so dale vrednosti približno 60-80%. Sočasen vnos hrane ne vpliva pomembno na biološko razpoložljivost

irbesartana. Vezava na plazemske beljakovine je približno 96%, z zanemarljivo vezavo na krvne celice.

 

dovoljenja

 

 

Volumen porazdelitve je 53-93 litrov. Po peroralni ali intravenski uporabi C irbesartana, prispeva 80-

85% radioaktivnosti v plazemskem obtokučn spremenjeni irbesartan. Irbesartan se presnavlja v jetrih s

konjugacijo z glukuronidom in z oksidacijo. Glavni metabolit v obtoku je irbesartan glukuronid

(približno 6%). In vitro študije k žejo, da se irbesartan primarno oksidira z citokrom P450 encimom

ve

 

 

CYP2C9; izoencim CYP3A4 ima z nemarljiv učinek.

 

Irbesartan kaže linearnoniman z od erkom sorazmerno farmakokinetiko v razponu odmerkov 10 do 600

mg. Pri odmerkih večjih od 600 mg (dvakrat več od priporočenega odmerka), so opazili nesorazmerno Zdravilomanjše povečanje per ralne absorpcije; mehanizem tega pojava ni pojasnjen. Največje plazemske koncentracije so d sežene 1,5-2 uri po peroralni uporabi. Celokupni telesni in ledvični očistek je 157-

176 oziroma 3-3,5 ml/min. Končni razpolovni eliminacijski čas irbesartana je 11-15 ur. Ravnotežne koncentr cije plazmi so dosežene v 3 dneh po začetku enkrat-dnevnega režima odmerjanja. Omejeno kopičenje i besartana (<20%) v plazmi so opazili ob ponovitvah enkrat- dnevnega odmerjanja. V študiji so opazili nekoliko večjo koncentracijo irbesartana pri bolnicah z visokim krvnim tlakom. Vendar pa ni

bilo nobene razlike v razpolovnem času in kopičenju irbesartana. Prilagajanje odmerka za bolnice ni potrebno. Vrednosti AUC in Cmax irbesartana so bile pri starejših osebah (≥65 let) nekoliko večje kot pri

mlajših (18-40 let). Vendar pa ni bilo pomembnih sprememb končnega razpolovnega časa. Prilagajanje odmerka za starejše bolnike ni potrebno.

Irbesartan in njegovi metaboliti se izločajo tako z žolčem kot preko ledvic. Po peroralnem ali i.v. dajanju 14C irbesartana, se približno 20% radioaktivnosti izloči z urinom in preostanek z blatom. Manj kot 2% odmerka irbesartana se izloči z urinom v nespremenjeniobliki.

Pediatrična populacija

Farmakokinetiko irbesartana so ocenili pri 23 hipertenzivnih otrocih po uporabi posamičnega in večkratnih dnevnih odmerkov irbesartana (2 mg/kg) do največjega dnevnega odmerka 150 mg štiri

Raziskave z bolniki s hudo jetrno okvaro niso bile opravljene.

tedne. Od teh 23 otrok je bilo pri 21-ih farmakokinetiko možno primerjati s farmakokinetiko pri odraslih (dvanajst otrok starejših od 12 let, devet otrok starih od 6 do 12 let). Rezultati so pokazali, da so bili

Cmax, AUC in očistek primerljivi tistim pri odraslih, ki so dobivali 150 mg irbesartana na dan. Po ponavljajočem odmerjanju enkrat na dan so ugotovili omejeno kopičenje irbesartana (18%) v plazmi.

Ledvična okvara: farmakokinetični parametri irbesartana pri bolnikih z ledvično okvaro ali tistih na hemodializi, niso pomembno spremenjeni. Irbesartan se s hemodializo ne odstranjuje.

Jetrna okvara: pri bolnikih z lažjo do srednjo cirozo, farmakokinetični parametri irbesartana niso pomembno spremenjeni.

5.3 Predklinični podatki o varnosti

Pri klinično relevantnih odmerkih ni bilo dokazov o abnormalni sistemski ali na določen organ usmerjeni toksičnosti. V nekliničnih raziskavah o varnosti, so visoki odmerki irbesartana(≥250

mg/kg/dan pri podganah in ≥100 mg/kg/dan pri makako opicah) povzročili

zmanjšanje parametrov

rdečih krvnih celic (eritrociti, hemoglobin, hematokrit). Zelo visoki odmerki irbesartana (≥500

mg/kg/dan) so pri podganah in makako opicah sprožili degenerativne spremembe v ledvicah (kot so

 

promet

intersticijski nefritis, razširitev tubulov, bazofilni tubuli, povečana plazemska koncentracija sečnine in

kreatinina), za katere domnevajo, da so sekundarne hipotenzivnim učinkom

dravila, ki vodi do

zmanjšanega pretoka v ledvicah. Poleg tega je irbesartan sprožil hiperpl zijo/hipertrofijoza

jukstaglomerulnih celic (pri podganah pri ≥90 mg/kg/dan, pri makako opic h pri ≥10 mg/kg/dan). Za

vse te spremembe se domneva, da so posledica farmakološkega delova ja irbesartana. Za terapevtske odmerke pri človeku kaže, da je hiperplazija/hipertrofija ledvičnih jukstaglomerulnih celic brez pomena.

O mutagenosti, klastogenosti ali karcinogenosti ni nobenih d kazov.

V študijah pri samcih in samicah podgan plodnost in sp sobnost razmnoževanja nista bili prizadeti niti pri peroralnih odmerkih irbesartana, ki so pri starših p vzročili toksične učinke (od 50 do650

ledvično-medenične votlne, razširjen sečevod ali podkožne edeme), ki izginejo po rojstvu. Pri zajčjih

mg/kg/dan), vključno

s pogini pri največjih o merkih. Pomembnih učinkov na število rumenih telesc,

nidacijo ali preživetje

 

dovoljenja

zarodkov niso opazili. Irbesartan ni vplival na preživetje, razvoj ali sposobnost

razmnoževanja potomcev. V študijah pri čživalih so v zarodkih podgan in kunčjih samic odkrili z

radioaktivnim izotopom označen irbesartan. Irbesartan se izloča z mlekom doječih podgan.

 

 

ve

Poskusi na živalih z irbesartanom k žejo pri podganjih zarodkih prehodne toksične učinke (povečanje

 

nima

 

samicah so opazili splav ali zgodnjo resorpcijo pri odmerkih, pomembno toksičnih za samico, vključno s smrtjo. Pri podganah ali zajcih niso opazili teratogenih učinkov.

laktozaZdravilomonohidrat mikrokristalna celuloza

6. FARMACEVTSKI PODATKI

6.1 Sezn m pomožnih snovi

Je ro tablete:

premreženi natrijev karmelozat Brezvodni koloidni silicijev dioksid

hipromeloza magnezijev stearat

Filmska obloga: hipromeloza

titanov dioksid (E171) makrogol 400

6.2Inkompatibilnosti

Navedba smiselno ni potrebna.

6.3 Rok uporabnosti

4leta.

6.4 Posebna navodila za shranjevanje

Za shranjevanje zdravila niso potrebna posebna navodila

6.5 Vrsta ovojnine in vsebina

Škatle s 28, 56, 90 ali 98 filmsko obloženimi tabletami: v PVC/PVDC-aluminija/PVDC.

Na trgu ni vseh navedenih pakiranj.

 

promet

6.6 Posebni varnostni ukrepi za odstranjevanje

 

Neuporabljeno zdravilo ali odpadni material zavrzite v skladu z lokalnimi predpisi.

 

 

 

 

za

7.

IMETNIK DOVOLJENJA ZA PROMET

 

Pharmathen S.A.

 

čdovoljenja

 

6, Dervenakion str.,

 

 

153 51 Pallini

 

 

Attiki,

Grčija

 

 

Tel.: +30 210 66 65 067

 

8.

 

 

 

ŠTEVILKE DOVOLJENJ ZA PROMET

 

EU/1/12/765/001

nima

ve

 

EU/1/12/765/002

 

 

 

EU/1/12/765/007

 

 

EU/1/12/765/010

 

 

9.

 

 

 

DATUM PRIDOBITVE/PODALJŠANJA DOVOLJENJA ZA PROMET

Datum pridobit e: 13 april 2012

 

 

10.

DATUM ZADNJE REVIZIJE BESEDILA

 

PodrobneZdraviloinformacije o zdravilu so objavljene na spletni strani Evropske agencije za zdravila http://www.ema.europa.eu/

1. IME ZDRAVILA

Sabervel 150 mg filmsko obložene tablete.

2. KAKOVOSTNA IN KOLIČINSKA SESTAVA

Ena filmsko obložena tableta vsebuje 150 mg irbesartana.

Pomožne snovi z znanim učinkom:

40 mg laktoze monohidrata na filmsko obloženo tableto.

Za celoten seznam pomožnih snovi glejte poglavje 6.1.

 

promet

 

 

3.

FARMACEVTSKA OBLIKA

 

 

filmsko obložene tablete

 

 

Bela, konkavna, okrogla, filmsko obložena tableta s premerom 9 mm.

za

 

4.

KLINIČNI PODATKI

 

4.1 Terapevtske indikacije

Zdravilo Sabervel je indicirano pri odraslih za zdravljenjedovoljenjaesencialne hipertenzije.

Prav tako je indicirano za zdravljenje ledvične bolezni pri draslih bolnikih s hipertenzijo in diabetesom tipa 2, kot del antihipertenzivnega režima zdravljenja z zdravili (glejte poglavja 4.3, 4.4, 4.5 in 5.1).

4.2 Odmerjanje in način uporabe

Odmerjanje

č

 

ve

Običajni priporočeni začetni in vzdrže alni odmerek je 150 mg enkrat na dan, s hrano ali brez. Na

splošno zagotavlja odmerek 150 mg zdravila Sabervel enkrat na dan boljši 24 urni nadzor krvnega tlaka

 

 

 

nima

 

kot 75 mg. Vendar pa je treba pretehtati možnost uvajanja zdravljenja s 75 mg, zlasti pri bolnikih na

hemodializi

in starejših od 75 let.

 

Pri bolnikih,

kjer enkrat i d evni odmerek 150 mg zdravila Sabervel ne zadošča za nadzor krvnega

Zdravilo

 

 

tlaka, se lahko

dmerek poveča na 300 mg ali uvede dodatni antihipertenziv (glejte poglavja 4.3, 4.4,

4.5 in 5.1). In s cer, se je pri dodatni uvedbi diuretika, kot je hidroklorotiazid,

pokazal sinergistični

učinek z zdra

lom Sabervel (glejte poglavje 4.5).

 

Pri bolnikih

z visokim krvnim tlakom z diabetesom tipa 2 moramo zdravljenje

začeti z enkratnim

dnevnim odmerkom 150 mg irbesartana in ga postopno povečevati do 300 mg enkrat dnevno, kar je

priporočeni vzdrževalni odmerek za zdravljenje ledvične bolezni.

Koristi zdravljenja z zdravilom Sabervel za ledvice pri bolnikih z visokim krvnim tlakom z diabetesom tipa 2 so pokazale študije, kjer so irbesartan uporabljali dodatno z drugimi antihipertenzivi, potrebnimi za doseganje ciljnega krvnega tlaka (glejte poglavja 4.3, 4.4, 4.5 in 5.1).

Posebne skupine bolnikov

Ledvična okvara: bolnikom s prizadeto ledvično funkcijo odmerka ni treba prilagajati. Pri bolnikih na hemodializi se mora pretehtati možnost uporabe nižjega začetnega odmerka (75 mg) (glejte poglavje

4.4).

Jetrna okvara:bolnikom z lažjo do srednje težko jetrno okvaro odmerka ni treba prilagajati. Pri bolnikih

Starejši bolniki: čeprav je treba pretehtati možnost uporabe začetnega odmerka 75 mg pri bolnikih starejših od 75 let, običajno pri starejših prilagajanje odmerka ni potrebno.
Pediatrična populacija: varnost in učinkovitost zdravila Sabervel pri otrocih, starih od 0 do 18 let, nista bili dokazani. Trenutno razpoložljivi podatki so opisani v poglavju 4.8, 5.1 in 5.2 vendar priporočil o odmerjanju ni mogoče dati.
Način uporabe
Za peroralno uporabo.

s hudo jetrno okvaro ni kliničnih izkušenj.

4.3 Kontraindikacije

Preobčutljivost za zdravilno učinkovino

 

 

 

promet

ali katerokoli pomožno snov (glejte poglavje 6.1). Drugo in

tretje trimesečje nosečnosti (glejte poglavji 4.4 in 4.6).

za

 

 

 

 

 

 

 

pri bolnikih s

Sočasna uporaba zdravila Sabervel in zdravil, ki vsebujejo aliskiren, je kontr indicirana

sladkorno boleznijo ali z okvaro ledvic (hitrost glomerularne filtracije < 60 ml/min/1,73

m2) (glejte

poglavji 4.5 in 5.1).

dovoljenja

 

 

 

4.4

 

 

 

 

Posebna opozorila in previdnostni ukrepi

 

 

 

Zmanjšan intravaskularni volumen: pri bolnikih,

ki imajo zman šan volumen krvi in/ali pomanjkanje

natrija zaradi intenzivnega zdravljenja z diuretiki,

omejevan a vnosa soli s hrano, driske ali bruhanja, se

lahko pojavi simptomatska hipotenzija,

zlasti po prvem dmerku. Ta stanja se mora korigirati, preden se

uporabi zdravilo Sabervel.

 

 

 

 

 

Renovaskularna hipertenzija: pri bolnikih z obojestransko stenozo ledvične arterije ali s stenozo arterije

povečano tveganje za hudo hipotenzijo inčledvi no insuficienco. Čeprav to za zdraviloSabervel ni dokazano, je treba podobne učinke pričakovative pri antagonistih receptorjev za angiotenzin II.

ene same delujoče ledvice, je pri uporabi zdravil z vplivom na sistem renin-angiotenzin- aldosteron,

Ledvična okvara in presaditev ledvic: pri dajanju zdravila Sabervel bolnikom s prizadeto ledvično funkcijo se priporoča rednoniman dzorovanje ravni kalija in kreatinina v serumu. Glede uporabe zdravila

Sabervel pri bolnikih po nedavni presaditvi ledvic ni nobenih izkušenj.

Bolniki z visokim krvnim tlakom z diabetesom tipa 2 in ledvično boleznijo: analiza rezultatov študije z Zdravilobolniki z napred valo ledvično boleznijo kaže, da učinki irbesartana tako na ledvične kot srčnožilne dogodke niso en tni znotraj podskupin. In sicer, so bili videti manj ugodni pri ženskah in pri ne-belcih

(glejte pogla je 5.1).

Dvojna blok da sistema renin-angiotenzin-aldosteron (RAAS)

Obstajajo dokazi, da sočasna uporaba zaviralcev ACE, blokatorjev receptorjev angiotenzina II ali

aliskirena poveča tveganje za hipotenzijo, hiperkaliemijo in zmanjšano delovanje ledvic (vključno z akutno odpovedjo ledvic). Dvojna blokada sistema RAAS s hkratno uporabo zaviralcev ACE,

blokatorjev receptorjev angiotenzina II ali aliskirena zato ni priporočljiva (glejte poglavji 4.5 in 5.1). Če je zdravljenje z dvojno blokado res nujno, sme potekati le pod nadzorom specialista in s pogostimi natančnimi kontrolami delovanja ledvic, elektrolitov in krvnega tlaka.

Pri bolnikih z diabetično nefropatijo se zaviralcev ACE in blokatorjev receptorjev angiotenzina II ne sme uporabljati sočasno.

Hiperkaliemija: kot pri drugih zdravilih, ki vplivajo na sistem renin-angiotenzin-aldosteron, se lahko tudi med zdravljenjem z zdravilom Sabervel pojavi hiperkaliemija, zlasti ob prisotnosti ledvične okvare, izrazite proteinurije zaradi diabetične ledvične bolezni in/ali odpovedi srca. Pri ogroženih bolnikih se priporoča stalno spremljanje kalija v serumu (glejte poglavje 4.5).

Litij: sočasna uporaba zdravila Sabervel in litija ni priporočljiva (glejte poglavje 4.5).

Stenoza aortne in mitralne zaklopke, obstruktivna hipertrofična kardiomiopatija: pri bolnikih, ki imajo aortne ali mitralne stenoze ali obstruktivno hipertrofično kardiomiopatijo, je tako kot pri drugih vazodilatatorjih, potrebna posebna previdnost.

Primarni aldosteronizem: bolniki s primarnim aldosteronizmom se na splošno ne odzivajo na

antihipertenzive, ki delujejo preko inhibicije sistema renin-angiotenzin. Zato uporaba zdravila Sabervel ni priporočljiva.

primarnimi ledvičnimi boleznimi, vključno s stenozo ledvične arterije), je zdravljenje z zaviralci

Splošno: pri bolnikih, pri katerih sta žilni tonus in ledvična funkcija pretežno odvisna od delovanja sistema renin-angiotenzin-aldosteron (npr. bolniki s hudim kongestivnim srčnim odpovedovanjprometm ali

angiotenzinske konvertaze (ACE) ali antagonisti angiotenzina II, ki vplivajo na ta sistem, povezano z

akutno hipotenzijo, azotemijo, oligurijo ali v redkih primerih z akutno odpovedjo ledvic. K t pri vseh antihipertenzivih, ima lahko izrazito zmanjšanje krvnega tlaka pri bolnikih z ishemično kardiopatijo ali

ishemično srčnožilno boleznijo za posledico miokardni infarkt ali kap.

za

Kot so že opazili pri zaviralcih ACE, so irbesartan in drugi antagonisti angiotenzina izrazito manj

učinkoviti pri zniževanju krvnega tlaka pri temnopoltih ljudeh kot pri drugih ne-temnopoltih, verjetno

zaradi večje prevalence stanj z nizko vrednostjo renina pri temnopoltih bolnikih z visokim krvnim tlakom (glejte poglavje 5.1).dovoljenja

Nosečnost: Zdravljenja z antagonisti angiotenzina II se ne sme začeti med nosečnostjo. Pri bolnicah, ki načrtujejo nosečnost, je treba čim prej preiti na alternativno antihip rtenzivno zdravljenje z

uveljavljenim varnostnim profilom za uporabo v nosečnosti; razen če se oceni, da je nadaljnje zdravljenje z antagonisti angiotenzina II nujno. Ob potrjeni n sečnosti je treba zdravljenje zantagonisti

angiotenzina II takoj prekiniti in, če je primerno, začeti alternativno zdravljenje (glejte poglavji 4.3 in

4.6).

zmanjšane aktivnosti laktaze ali malabsorpcijo glukoze/galaktoze ne smejo jemati tega zdravila.

Laktoza: to zdravilo vsebuje laktozo. Bolnikičz re ko dedno intoleranco za galaktozo, laponsko obliko

Pediatrična populacija: irbesartan soveraziskovali pri pediatričnih bolnikih, starih od 6 do 16 let, vendar

trenutni podatki ne zadoščajo za podporo podaljšane uporabe pri otrocih, dokler ne bo na voljo dodatnih podatkov (glejte poglavja 4.8, 5.1 in 5.2).

4.5

Medsebojno delovanje z drugimi zdravili in druge oblike interakcij

 

Diuretiki in drugi antihipertenzivinima: drugi antihipertenzivi lahko povečajo hipotenzivni učinek

irbesartana; vendar pa so zdravilo irbesartana varno uporabljali

z drugimi antihipertenzivi,

kot so

antagonisti adrenergičnih receptorjev beta, zaviralci kalcijevih

kanalčkov z dolgotrajnim

delovanjemin

tiazidnimi diuretiki. Predhodno zdravljenje z visokimi odmerki diuretikov lahko povzroči zmanjšanje volumna in tveganje za hipotenzijo ob uvedbi zdravljenja z zdravilom Sabervel (glejte poglavje 4.4).

Po atki kliničnih preskušanj so pokazali, da je dvojna blokada sistema renin-angiotenzin-aldosteron

(RAAS) s hkratno uporabo zaviralcev ACE, blokatorjev receptorjev angiotenzina

II ali aliskirena

povezanaZdraviloz večjo pogostnostjo neželenih učinkov, npr. hipotenzije, hiperkaliemije

in zmanjšanega

delovanja ledvic (vključno z akutno odpovedjo ledvic) kot uporaba enega samega zdravila, ki deluje na

RAAS (glejte poglavja 4.3, 4.4. in 5.1).

 

Dodatki kalija in diuretiki, ki varčujejo s kalijem: na podlagi izkušenj z drugimi zdravili, ki vplivajo na

sistem renin-angiotenzin, lahko sočasna uporaba diuretikov, ki varčujejo s kalijem, dodatkov kalija, nadomestkov soli, ki vsebujejo kalij, ali drugih zdravil, ki lahko povečajo koncentracijo kalija vserumu

(npr. heparin), zviša kalij v serumu in zato ni priporočljiva

(glejte poglavje 4.4).

Litij: pri sočasni uporabi litija in zaviralcev angiotenzinske

konvertaze poročajo o reverzibilnem

 

povečanju serumske koncentracije litija in o toksičnosti. O podobnih učinkih do sedaj poročajo pri irbesartanu zelo redko. Zato se takšne kombinacije ne priporoča (glejte poglavje 4.4). Če je takšna

kombinacija nedvoumno potrebna, se priporoča skrbno nadzorovanje serumske ravni litija.

Nesteroidna protivnetna zdravila: kadar sočasno jemljemo antagoniste angiotenzina II in nesteroidna protivnetna zdravila (NSAID) (npr. selektivne COX-2 zaviralce, acetilsalicilno kislino (> 3 g dnevno) in neselektivne NSAID) lahko oslabi antihipertenzivni učinek.

Kot z zaviralci ACE, sočasna uporaba antagonistov angiotenzina II in NSAID lahko poveča tveganjeza

poslabšanje delovanja ledvic, vključno z možno akutno ledvično odpovedjo, in zvišanje kalija v plazmi, predvsem pri bolnikih z obstoječim oslabljenim delovanjem ledvic. Kombinacijo je predvsem pri

starejših bolnikih treba uporabljati previdno. Bolniki morajo zaužiti primerno količino tekočine in po

uvedbi sočasne uporabe je priporočljivo redno spremljanje delovanja ledvic.

promet

 

Dodatni podatki o medsebojnem delovanju z irbesartanom: v kliničnih študijah hidroklorotiazid ne

vpliva na farmakokinetiko irbesartana. Presnova irbesartana večinoma poteka preko CYP2C9 in v

manjšem obsegu z glukuronidacijo. Opazili niso nobenih pomembnih farmakokinetičnih in farmakodinamičnih interakcij pri sočasni uporabi irbesartana in varfarina, zdravila, ki se presnavlja

preko CYP2C9. Vpliva CYP2C9 induktorjev, kot je rifampicin,

na farmakokinetiko irbesartana niso

proučevali. Farmakokinetika digoksina se ob sočasnem dajanju irbesartana ni spremenila.

4.6

Plodnost, nosečnost in dojenje

 

 

za

Nosečnost:

 

 

 

 

 

 

 

Uporaba antagonistov angiotenzina II v prvem trimesečju nos

čnosti ni priporočljiva (glejte poglavje

4.4). Uporaba antagonistov angiotenzina II je kontraindicirana

v drugem in tretjem trimesečju

nosečnosti (glejte poglavji 4.3 in 4.4).

dovoljenja

 

 

 

 

Epidemiološki podatki niso pokazali teratogenega učinka pri nosečnicah, ki so bile v prvem trimesečju

nosečnosti izpostavljene zaviralcem ACE, ven ar pa majhnega povečanja tveganja ni možno izključiti. Čeprav ni na voljo kontrolnih epidemioloških podatkov glede tveganja pri uporabi antagonistov

angiotenzina II, lahko podobno tveganje obstaja tudi za to skupino zdravil. Pri bolnicah, ki načrtujejo

č

z uveljavljenim

nosečnost, je treba čim prej preiti na alt rnativno antihipertenzivno zdravljenje

varnostnim profilom za uporabo v nosečnosti; razen če se oceni, da je nadaljnje

zdravljenje z antagonisti

ve

 

angiotenzina II nujno. Ob potrjeni nosečnosti je treba zdravljenje z antagonistiangiotenzina II takoj

prekiniti in, če je primerno, z četi lternativno zdravljenje.

 

Znano je, da izpostavljenimaost antagonistom angiotenzina II v drugem in tretjem trimesečju nosečnosti lahko povzroči fetotoksič e učinke pri človeku (zmanjšano delovanje ledvic, oligohidramnij, zapoznela

zakostenitevZdravilolobanje) in toksične učinke pri novorojenčku (odpoved ledvic, hipotenzija, hiperkaliemija) (glejte poglavje 5.3).

V primeru izpostavljenosti antagonistom angiotenzina II od drugega trimesečja nosečnosti dalje se priporoča ultr z očni pregled lobanje in delovanja ledvic.

Otroke, k terih matere so prejemale antagoniste angiotenzina II, je treba pozorno spremljati zaradi možnosti pojava hipotenzije (glejte poglavji 4.3 in 4.4).

Dojenje:

Podatkov o uporabi zdravila Sabervel med dojenjem ni na voljo, zato uporaba zdravila Sabervel med dojenjem ni priporočljiva. Med dojenjem je treba dati prednostalternativnim oblikam zdravljenja z bolj poznanim profilom varnosti. To še posebej velja v času dojenja novorojencev ali nedonošenčkov.

Ni znano, ali se irbesartan ali njegovi presnovki izločajo v materino mleko.

Razpoložljivi farmakodinamični/toksikološki podatki pri podganah kažejo na izločanje irbesartana ali njegovih presnovkov v mleko (za podrobnosti glejte poglavje 5.3).

Plodnost:

Irbesartan ni vplival na plodnost podgan in njihovih potomcev v odmerkih, ki so povzročili prve znake toksičnih učinkov pri starših (glejte poglavje 5.3).

4.7 Vpliv na sposobnost vožnje in upravljanja s stroji

Študij o vplivu na sposobnost vožnje in upravljanja s stroji niso izvedli. Na podlagi farmakodinamičnih lastnosti ni verjetno, da bi irbesartan poslabšal to sposobnost. Pri upravljanju z vozili ali s stroji se mora upoštevati, da se med zdravljenjem lahko pojavita omotica ali utrujenost.

4.8

Neželeni učinki

promet

V s placebom kontroliranih preskušanjih z bolniki

s hipertenzijo, se celotna pogostost neželenih

dogodkov med skupinama z irbesartanom (56,2%) in placebom (56,5%) ni razlikovala. Prekinit v

zaradi kateregakoli kliničnega ali laboratorijskega

neželenega dogodka je bila pri bolnikih z

irbesartanom manj pogosta (3,3%) kot pri bolnikih

s placebom (4,5%). Pogostost neželenih dogodkov ni

bila

povezana z velikostjo odmerka (v mejah priporočenega odmerjanja), s spolom, sta stj , raso ali

trajanjem zdravljenja.

 

Pri diabetičnih bolnikih z visokim krvnim tlakom z mikroalbuminurijo in norm lnim delovanjem ledvic,

so poročali o ortostatski omotici in ortostatski hipotenziji pri 0,5% bolnikov (to je občasno), a več kot

pri placebu.

dovoljenja

za

 

 

Sledeča tabela predstavlja neželene učinke zdravila

o katerih so poročali v s placebom kontroliranih

preskušanjih, v katerih je sodelovalo 1.965 bolnikov

z visokim krvnim tlakom, ki so prejemali

irbesartan. Učinki označeni z zvezdico (*) se nanašajo na neže ene učinke o katerih so dodatno poročali pri > 2% diabetičnih bolnikov z visokim krvnim tlakom s kr nično ledvično insuficienco in izraženo proteinurijo in večjim deležem kot pri placebu.

Pogostnost spodaj naštetih neželenih učinkov je predeljena po naslednjem dogovoru:

zelo pogosti (≥1/10); pogosti (≥1/100 do <1/10); občasni (≥1/1.000 do <1/100); redki (≥1/10.000 do

<1/1.000); zelo redki (<1/10.000). V vsaki skupini pogostnosti so neželeni učinki navedeni v zaporedju

padajoče resnosti.

č

 

 

ve

Prav tako so navedeni dodatni neželeni učinki, o katerih so poročali po pridobitvi dovoljenja za promet.

 

nima

nih poročil.

Ti neželeni učinki izhajajo iz spont

Bolezni imunskega siste a:

 

Neznana:

preobčutljivostne reakcije, kot so angioedem, izpuščaj, koprivnica

Presnovne in prehranske motnje:

 

Neznana:

h perkaliemija

 

Bolezni živčevja:

 

Pogosti:

omotica, ortostatska omotica*

Neznana:

vrtoglavica, glavobol

UšesneZdravilobolezni, vključno z motnjami labirinta:

Neznana:

tinitus

 

Srčne bolezni:

 

 

Občasni:

tahikardija

 

Žilne bolezni:

 

 

Pogosti:

ortostatska hipotenzija*

Občasni:

rdečica

 

 

 

Bolezni dihal, prsnega koša in mediastinalnega prostora:

Občasni: kašelj

Bolezni prebavil:

Pogosti: slabost/bruhanje

Občasni: driska, dispepsija/zgaga

Neznana: paragevzija

Bolezni jeter, žolčnika in žolčevodov:

 

 

 

Občasni:

zlatenica

 

 

 

 

 

Neznana:

hepatitis, motnje v delovanju jeter

 

Bolezni kože in podkožja:

 

 

 

 

 

Neznana:

levkocitoklastični

vaskulitis

 

 

 

Bolezni mišično-skeletnega sistema in vezivnega tkiva:

 

Pogosti:

mišičnoskeletna bolečina*

 

 

 

Neznana:

artralgija, mialgija

(v nekaterih primerih sta bili

povezani z zvišanjem ravni kreatin-

kinaze v plazmi), mišični

krči

 

 

 

promet

 

 

 

 

 

 

Bolezni sečil:

motnje v delovanju ledvic, vključno s primeri odpovedi ledviczapri ogroženih bolnikih

Neznana:

(glejte poglavje

4.4)

 

 

 

 

 

Motnje reprodukcije in dojk:

 

 

 

 

Občasni:

motnje spolnosti

 

 

 

 

Splošne težave in spremembe na mestu aplikacije:

 

 

Pogosti:

utrujenost

 

dovoljenja

Občasni:

bolečine v prsih

 

Preiskave:

 

 

 

 

 

se je pojavljalač

 

 

Zelo pogosti:

Hiperkaliemija*

pri diabetičnih bolnikih zdravljenih z irbesartanom

 

pogosteje kot pri bolnikih,

ki so dobivali placebo. Pri diabetičnih bolnikih z

 

visokim krvnim tl kom z mikroalbuminurijo

in normalno ledvično funkcijo, se je

 

 

 

ve

 

 

 

 

hiperkaliemija (≥ 5,5 mEq/l) pojavila pri 29,4% bolnikov, ki so prejemali 300 mg

 

irbesartana in pri 22% bolnikov

v skupini s placebom. Pri diabetičnih bolnikih z

 

visok

krvnim tlakom s kronično ledvično insuficienco in izraženo proteinurijo, se

 

je hiperkaliemija

(≥ 5,5 mEq/l)

pojavila pri 46,3% bolnikov, ki so dobivali

 

irbesartannimain pri 26,3% bolnikov

v placebo skupini

Pogosti:

pri bolnikih zdravljenih z irbesartanom so pogosto (1,7%) opazili pomembno

 

povečanje plazemske kreatinin kinaze. Nobeno od teh povečanj ni bilo povezano s

 

prepoznavnimi kliničnimi

mišičnoskeletnimi

pojavi.

 

Pri 1,7% bolnikov z visokim krvnim tlakom z napredovalo diabetično ledvično

 

boleznijo, ki so jih zdravili z irbesartanom, so opazili znižanje hemoglobina*, ki ni

 

bilo klinično pomembno.

 

 

 

PediatričnaZdravilopopulacija:

 

 

 

 

 

Med randomiziranim preskušanjem pri 318 hipertenzivnih otrocih in mladostnikih, starih od 6 do 16 let,

so se med 3-tedensko dvojno slepo fazo pojavili naslednji neželeni učinki: glavobol (7,9%), hipotenzija

(2,2%), omotica (1,9%), kašelj (0,9%). Med 26-tedenskim odprtim obdobjem tega preskušanja so bila najpogostejša laboratorijska odstopanja zvišanje kreatinina (6,5%) in zvišanje vrednosti kreatinin-kinaze (CK) pri 2% otrok.

4.9 Preveliko odmerjanje

Izkušnje pri odraslih, ki so bili 8 tednov izpostavljeni odmerkom do 900 mg/dan, niso odkrile

toksičnosti. Kot manifestacijo prevelikega odmerjanja je najverjetneje pričakovati hipotenzijo in tahikardijo; zaradi prevelikega odmerka se lahko pojavi tudi bradikarija. Specifični podatki o

zdravljenju prevelikega odmerjanja z zdravilom Sabervel niso na voljo. Bolnika se mora skrbno nadzorovati, zdravljenje pa mora biti simptomatsko in podporno. Priporočeni ukrepi vključujejo sprožitev bruhanja in/ali izpiranje želodca. Aktivno oglje je lahko koristno pri zdravljenju prevelikega odmerjanja. Irbesartan se s hemodializo ne odstranjuje.

5. FARMAKOLOŠKE LASTNOSTI

5.1 Farmakodinamične lastnosti

 

 

 

 

promet

Farmakoterapevtska skupina: Antagonisti angiotenzina II, enokomponentna zdravila oznaka

ATC: C09CA04.

 

 

 

Mehanizem delovanja: Irbesartan je močan, peroralno delujoč, selektivni antagonist recept rjev za

angiotenzin II (tip AT1 ). Pričakovani učinek je blokada vseh učinkov angiotenzina

II, ki se prenašajo

preko receptorja AT1 , ne glede na izvor ali sintezno pot angiotenzina-II. Selektivni

antagonistični

 

 

 

za

 

učinek na receptorje angiotenzina II (AT1 ) povzroči povečanje plazemske r vni renina in angiotenzina

II, in zmanjšanje plazemske koncentracije aldosterona. Na serumsko raven k lija s

m irbesartan v

priporočenih

odmerkih ne vpliva značilno. Irbesartan ne zavira ACE (kinina e-II), to je encima, ki tvori

angiotenzin

II in tudi razgrajuje bradikinin

dovoljenja

 

 

v neučinkovite metabolite.

 

 

Za svojo učinkovitost irbesartan ne potrebuje metabolične aktivacije.

 

 

Klinična učinkovitost:

 

 

 

Hipertenzija

 

 

 

 

Irbesartan znižuje krvni tlak z minimalno

spremembo srčnega utripa. Zmanjšanje krvnega tlaka je

odvisno od odmerka pri enkratnih dnevnih odmerkih in s tendenco doseganja platoja pri odmerkih

večjih od 300 mg. Enkratni dnevni odmerki 150-300 mg v povprečju vseskozi (npr. 24 ur po odmerku)

č Največje znižanje krvnega tlaka je dosvež no v 3-6 urah po jemanju zdravila. Antihipertenzivni učinek

znižajo krvni tlak v ležečem ali sedečem položaju za 8 -13/5-8 mmHg (sistolični/diastolični) več, kot se zniža s placebom.

traja najmanj 24 ur. Po 24 urah je bilo zmanjšanje krvnega tlaka 60-70% ustreznega največjega diastoličnega in sistoličneganimaodziva na priporočeni odmerek. Enkratno dnevno odmerjanje 150 mg povzroči podoben celoten in povprečni 24-urni odziv kot dvakrat dnevno odmerjanje istega celotnega odmerka.

Učinek zdravila irbesartana na znižanje krvnega tlaka je viden po 1-2 tednih, največji učinek pa nastopi 4-6 tednov po začetku zdravljenja. Antihipertenzivni učinek se vzdržuje z dolgotrajno terapijo. Po

ukinitvi terapije se krvni tlak postopno vrne na začetno vrednost. Ponovnega padca zvečanega krvnega tlaka niso opaz .

Učinki irbesartana in tiazidnih diuretikov na zniževanje krvnega tlaka se seštevajo. Pri bolnikih, ki niso zadostno kontrolirani s samim irbesartanom, se z dodatno uvedbo nizkega odmerka hidroklorotiazida (12,5 mg) enkrat dnevno, poleg enkrat dnevnega odmerka irbesartana, doseže nadaljnje s placebom- uravnano znižanje krvnega tlaka v celoti za 7-10/3-6 mmHg (sistolični/ diastolični).

Spol in starost ne vplivata

na učinkovitost irbesartana. Podobno kot pri drugih zdravilih, ki delujejo na

sistem renin-angiotenzin,

se temnopolti bolniki z visokim krvnim tlakom izrazito slabše odzivajo na

monoterapijoZdraviloz irbesartanom. Kadar se irbesartan uporablja sočasno z nizkim odmerkom

hidroklorotiazida (npr. 12,5 mg dnevno), se antihipertenzivni odziv temnopoltih bolnikov z visokim

krvnim tlakom približa odzivu belcev.

Na serumsko sečno kislino ali z urinom izločeno sečno kislino nima klinično pomembnega učinka.

Pediatrična populacija

Znižanje krvnega tlaka s ciljnimi titracijskimi odmerki irbesartana 0,5 mg/kg (nizki odmerek), 1,5 mg/kg (srednji odmerek) in 4,5 mg/kg (visoki odmerek) so v 3-tedenskem obdobju ocenili pri 318 ogroženih (diabetes, družinska anamneza hipertenzije) otrocih in mladostnikih, starih od 6 do 16 let. Po koncu 3-tedenskega obdobja se je primarna spremenljivka učinkovitosti, najnižji sistolični krvni tlak

sede (SeSBP – seated systolic blood pressure), v primerjavi z izhodiščem znižala za povprečno 11,7 mmHg (nizki odmerek), 9,3 mmHg (srednji odmerek) oz. 13,2 mmHg (visoki odmerek). Razlike med

temi odmerki niso bile značilne. Korigirana povprečna sprememba najnižjega diastoličnega krvnega tlaka sede (SeDBP – seated diastolic blood pressure) je bila 3,8 mmHg (nizki odmerek), 3,2 mmHg (srednji odmerek) oz. 5,6 mmHg (visoki odmerek). V naslednjih dveh tednih so bolnike ponovno randomizirali bodisi na zdravilno učinkovino bodisi na placebo; tistim, ki so dobivali placebo, se je

SeSBP zvišal za 2,4 mmHg in SeDBP za 2,0 mmHg, medtem ko se je bolnikom na vseh odmerkih irbesartana SeSBP spremenil za +0,1 mmHg in SeDBP za –0,3 mmHg (glejte poglavje 4.2).

Hipertenzija in sladkorna bolezen tipa 2 z ledvično boleznijo

Preskušanje irbesartana pri diabetični nefropatiji “Irbesartan Diabetic Nephropathy Trial" (IDNT) kaže, da irbesartan pri bolnikih s kronično ledvično insuficienco in izraženo proteinurijo zmanjša napredovanje ledvične bolezni. IDNT je bilo dvojno slepo, kontrolirano preskušanje vpliva irb sar ana na obolevnost in smrtnost v primerjavi z amlodipinom in placebom. Pri 1.715 bolnikih z visokim krvnim tlakom z diabetesom tipa 2, proteinurijo ≥ 900 mg/dan in serumskim kreatininom1,0-3,0 g/dl,

prenesli. V vseh zdravljenih skupinah so bolniki običajno prejemali 2 doza4 ntihipertenzivepromet(diuretike, antagoniste adrenergičnih receptorjev beta, antagoniste adrenergičnih receptorjev lfa), da so dosegli

so raziskovali dolgotrajne učinke irbesartana (povprečje 2,6 let) na napredovanje ledvične b lezni in na celokupno smrtnost. Bolnikom so postopoma povečevali odmerek irbesartana od 75 mg do

vzdrževalnega odmerka 300 mg, odmerek amlodipina od 2,5 do 10 mg, oziroma laceba, kot so ga

ciljni krvni tlak, ki je bil ≤135/85 mmHg, ali znižanje krvnega tlaka za najmanj 10 mmHg, če je bil začetni krvni tlak >160 mmHg. V placebo skupinidovoljenjaje doseglo ciljni krvni tl k 60% bolnikov, v skupini z irbesartanom 76% in v skupini z amlodipinom 78%. Irbesartan je pomembno znižal tveganje za

primarno povezan izid podvojitve serumskega kreatinina, zadnje faze ledvične bolezni (ESRD) in celokupne smrtnosti. Približno 33% bolnikov v skupini z irb sartanom je doseglo primarno povezan

ledvični izid v primerjavi s 39% pri placebu in 41% v skupini z amlodipinom [20%relativno zmanjšanje tveganja v primerjavi s placebom (p = 0,024) in 23% relativno zmanjšanje tveganja v primerjavi z amlodipinom (p = 0,006)]. Pri podrobnem proučevanju posameznih komponent primarnega

izida, niso opazili

učinka na celokupno smrtnost, pačpa pozitivno tendenco pri zniževanju ESRD in

pomembno zmanjšanje podvojitve serumskega kreatinina.

Učinke zdravljenja

so proučevali pri podskupinah, sestavljenih glede na spol, raso, starost, trajanje

sladkorne bolezni,

ve

začetno vrednost krvnčga tlaka, serumski kreatinin in hitrost izločanja albuminov.

V podskupinah z ženskami in temnopoltimi, ki so predstavljale 32% oziroma 26% celotne preiskovane populacije, ni bila dokazana koristnost irbesartana za ledvice, čeprav je meje zaupanja ne izključujejo. V sekundarnem izidu fatalnih in nef talnih srčnožilnih dogodkov med tremi skupinami celotne populacije ni bilo razlik, čeprav je bilo opaziti povečano pogostost nefatalnih MI (miokardni infarkt) pri

ženskah in zmanjšano pogostost nefatalnih MI pri moških v skupini z irbesartanom, v primerjavi s placebo skupino. Pri že skah v skupini z irbesartanom so opazili v primerjavi z ženskami v skupini z

amlodipinom p večano pogostost nefatalnih MI in kapi, medtem ko se je v celotni populaciji zmanjšalo

 

nima

 

število hospita zac j zaradi odpovedi srca. Za te ugotovitve pri ženskah niso našli ustrezne razlage.

Preskuš nje delo anja irbesartana na mikroalbuminurijo pri bolnikih

z visokim krvnim tlakom z

diabetesom melitusom tipa 2 (IRMA 2), je pokazalo, da pri bolnikih

z mikroalbuminurijo, 300 mg

irbesa tana upočasni napredovanje do izražene proteinurije. IRMA 2 je dvojno slepa, s placebom

Zdravilo

 

 

kontrolirana raziskava smrtnosti pri 590 bolnikih z diabetesom tipa 2, mikroalbuminurijo (30-

300 mg/dan) in normalno ledvično funkcijo (serumski kreatinin pri moških ≤1,5 mg/dl, pri ženskah <1,1 mg/dl). V raziskavi so proučevali dolgotrajne učinke (2 leti) zdravila irbesartana na napredovanje v klinično proteinurijo (hitrost izločanja albuminov z urinom -“urinary albumin excretion rate”-UAER >300 mg/dan in povečanje UAER-a najmanj za 30% začetne vrednosti). Ciljni krvni tlak je bil

≤135/85 mmHg. Po potrebi, so za doseganje načrtovanega krvnega tlaka uporabljali dodatne antihipertenzive (brez zaviralcev ACE, antagonistov receptorjev za angiotenzin II in dihidropiridinskih

zaviralcev kalcija). Medtem ko so dosegli v vseh skupinah podoben krvni tlak, je manj oseb v skupini z irbesartanom 300 mg (5,2%) doseglo izid izražene proteinurije, kot v placebo skupini (14,9%) ali v

skupini z irbesartanom 150 mg (9,7%) in s tem pokazalo 70% relativno zmanjšanje tveganja v primerjavi s placebom (p = 0,0004) pri višjem odmerku. V prvih treh mesecih zdravljenja niso opazili spremljajočega izboljšanja hitrosti glomerularne filtracije (GFR). Upočasnitev napredovanja vklinično

proteinurijo je bila vidna že v prvih treh mesecih in se je nadaljevala preko dveletnega obdobja. V skupini s 300 mg zdravila irbesartana je bila pogostejša (34%) regresija na normoalbuminurijo

(<30 mg/dan), kot v placebo skupini (21%).

Uporabo zaviralca ACE v kombinaciji z blokatorjem receptorjev angiotenzina II so raziskali v dveh velikih randomiziranih, kontroliranih preskušanjih: ONTARGET (ONgoing Telmisartan Alone and in combination with Ramipril Global Endpoint Trial) in VA NEPHRON-D (The Veterans Affairs Nephropathy in Diabetes).

Študijo ONTARGET so izvedli pri bolnikih, ki so imeli anamnezo kardiovaskularne ali

cerebrovaskularne bolezni ali sladkorno bolezen tipa 2 z znaki okvare končnih organov. Študija VA

NEPHRON-D je zajela bolnike s sladkorno boleznijo tipa 2 in diabetično nefropatijo.

Ti študiji nista pokazali pomembne koristi glede ledvičnih in/ali kardiovaskularnih izidov ali

 

promet

umrljivosti, v primerjavi z monoterapijo pa so opažali večje tveganje za hiperkaliemijo, akutno odpoved

ledvic in/ali hipotenzijo. Ti izsledki so pomembni tudi za druge zaviralce ACE in blokatorje r c ptorjev

angiotenzina II, ker so njihove farmakodinamične lastnosti podobne.

 

Zato se pri bolnikih z diabetično nefropatijo zaviralcev ACE in blokatorjev receptorjev angi tenzina

II

ne sme uporabljati sočasno.

 

 

Študija ALTITUDE (Aliskiren Trial in Type 2 Diabetes Using Cardiovascular and Renal Disease

 

 

 

za

 

Endpoints) je preučevala koristi dodatka aliskirena standardnemu zdravljenju z z viralcem ACE ali

 

blokatorjem receptorjev angiotenzina II pri bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 2 in kronično boleznijo

ledvic, kardiovaskularno

boleznijo ali obojim. Študija se je končala predčasno

aradi večjega tveganja

za neželene izide. Kardiovaskularna smrt in možganska kap sta bili v skupini,

ki je prejemala aliskiren,

pogostejši kot v skupini,

ki je prejemala placebo. Tudi resni interes ntni neželeni učinki (hiperkaliemija,

hipotenzija in disfunkcija

ledvic) so bili v skupini, ki je prejemala aliskiren, pogostejši kot v skupini,

ki

je prejemala placebo.

 

 

 

5.2

Farmakokinetične lastnosti

 

 

Irbesartan se po peroralni uporabi dobro absorbira: študije absolutne biološke razpoložljivosti so dale vrednosti približno 60-80%. Sočasen vnos hrane ne vpliva pomembno na biološko razpoložljivost

irbesartana. Vezava na plazemske beljakovine je približno 96%, z zanemarljivo vezavo na krvne celice.

 

dovoljenja

 

 

Volumen porazdelitve je 53-93 litrov. Po peroralni ali intravenski uporabi C irbesartana, prispeva 80-

85% radioaktivnosti v plazemskem obtokučn spremenjeni irbesartan. Irbesartan se presnavlja v jetrih s

konjugacijo z glukuronidom in z oksidacijo. Glavni metabolit v obtoku je irbesartan glukuronid

(približno 6%). In vitro študije k žejo, da se irbesartan primarno oksidira z citokrom P450 encimom

ve

 

 

CYP2C9; izoencim CYP3A4 ima z nemarljiv učinek.

 

Irbesartan kaže linearnoniman z od erkom sorazmerno farmakokinetiko v razponu odmerkov 10 do 600

mg. Pri odmerkih večjih od 600 mg (dvakrat več od priporočenega odmerka), so opazili nesorazmerno Zdravilomanjše povečanje per ralne absorpcije; mehanizem tega pojava ni pojasnjen. Največje plazemske koncentracije so d sežene 1,5-2 uri po peroralni uporabi. Celokupni telesni in ledvični očistek je 157-

176 oziroma 3-3,5 ml/min. Končni razpolovni eliminacijski čas irbesartana je 11-15 ur. Ravnotežne koncentr cije plazmi so dosežene v 3 dneh po začetku enkrat-dnevnega režima odmerjanja. Omejeno kopičenje i besartana (<20%) v plazmi so opazili ob ponovitvah enkrat- dnevnega odmerjanja. V študiji so opazili nekoliko večjo koncentracijo irbesartana pri bolnicah z visokim krvnim tlakom. Vendar pa ni

bilo nobene razlike v razpolovnem času in kopičenju irbesartana. Prilagajanje odmerka za bolnice ni potrebno. Vrednosti AUC in Cmax irbesartana so bile pri starejših osebah (≥65 let) nekoliko večje kot pri

mlajših (18-40 let). Vendar pa ni bilo pomembnih sprememb končnega razpolovnega časa. Prilagajanje odmerka za starejše bolnike ni potrebno.

Irbesartan in njegovi metaboliti se izločajo tako z žolčem kot preko ledvic. Po peroralnem ali i.v. dajanju 14C irbesartana, se približno 20% radioaktivnosti izloči z urinom in preostanek z blatom. Manj kot 2% odmerka irbesartana se izloči z urinom v nespremenjeniobliki.

Pediatrična populacija

Farmakokinetiko irbesartana so ocenili pri 23 hipertenzivnih otrocih po uporabi posamičnega in večkratnih dnevnih odmerkov irbesartana (2 mg/kg) do največjega dnevnega odmerka 150 mg štiri

Raziskave z bolniki s hudo jetrno okvaro niso bile opravljene.

tedne. Od teh 23 otrok je bilo pri 21-ih farmakokinetiko možno primerjati s farmakokinetiko pri odraslih (dvanajst otrok starejših od 12 let, devet otrok starih od 6 do 12 let). Rezultati so pokazali, da so bili

Cmax, AUC in očistek primerljivi tistim pri odraslih, ki so dobivali 150 mg irbesartana na dan. Po ponavljajočem odmerjanju enkrat na dan so ugotovili omejeno kopičenje irbesartana (18%) v plazmi.

Ledvična okvara: farmakokinetični parametri irbesartana pri bolnikih z ledvično okvaro ali tistih na hemodializi, niso pomembno spremenjeni. Irbesartan se s hemodializo ne odstranjuje.

Jetrna okvara: pri bolnikih z lažjo do srednjo cirozo, farmakokinetični parametri irbesartana niso pomembno spremenjeni.

5.3 Predklinični podatki o varnosti

Pri klinično relevantnih odmerkih ni bilo dokazov o abnormalni sistemski ali na določenprometorgan

usmerjeni toksičnosti. V nekliničnih raziskavah o varnosti, so visoki odmerki irbesartana (≥250 mg/kg/dan pri podganah in ≥100 mg/kg/dan pri makakoopicah) povzročili zmanjšanje pa ametrov

rdečih krvnih celic (eritrociti, hemoglobin, hematokrit). Zelo visoki odmerki irbesartana (≥500 mg/kg/dan) so pri podganah in makako opicah sprožili degenerativne spremembe v ledvicah (kot so intersticijski nefritis, razširitev tubulov, bazofilni tubuli, povečana plazemskazakoncentracija sečnine in kreatinina), za katere domnevajo, da so sekundarne hipotenzivnim učinkom dravila, ki vodi do zmanjšanega pretoka v ledvicah. Poleg tega je irbesartan sprožil hiperpl zijo/hipertrofijo jukstaglomerulnih celic (pri podganah pri ≥90 mg/kg/dan, pri makako opic h pri ≥10 mg/kg/dan). Za

vse te spremembe se domneva, da so posledica farmakološkega delova ja irbesartana. Za terapevtske odmerke pri človeku kaže, da je hiperplazija/hipertrofija ledvičnih jukstaglomerulnih celic brez pomena.

O mutagenosti, klastogenosti ali karcinogenosti ni nobenih d kazov.

V študijah pri samcih in samicah podgan plodnost in sp sobnost razmnoževanja nista bili prizadeti niti pri peroralnih odmerkih irbesartana, ki so pri starših p vzročili toksične učinke (od 50 do650

ledvično-medenične votlne, razširjen sečevod ali podkožne edeme), ki izginejo po rojstvu. Pri zajčjih

mg/kg/dan), vključno

s pogini pri največjih o merkih. Pomembnih učinkov na število rumenih telesc,

nidacijo ali preživetje

 

dovoljenja

zarodkov niso opazili. Irbesartan ni vplival na preživetje, razvoj ali sposobnost

razmnoževanja potomcev. V študijah pri čživalih so v zarodkih podgan in kunčjih samic odkrili z

radioaktivnim izotopom označen irbesartan. Irbesartan se izloča z mlekom doječih podgan.

 

 

ve

Poskusi na živalih z irbesartanom k žejo pri podganjih zarodkih prehodne toksične učinke (povečanje

 

nima

 

samicah so opazili splav ali zgodnjo resorpcijo pri odmerkih, pomembno toksičnih za samico, vključno s smrtjo. Pri podganah ali zajcih niso opazili teratogenih učinkov.

laktozaZdravilomonohidrat mikrokristalna celuloza

6. FARMACEVTSKI PODATKI

6.1 Sezn m pomožnih snovi

Je ro tablete:

premreženi natrijev karmelozat Brezvodni koloidni silicijev dioksid

hipromeloza magnezijev stearat

Filmska obloga: hipromeloza

titanov dioksid (E171) makrogol 400

6.2 Inkompatibilnosti

Navedba smiselno ni potrebna.

6.3 Rok uporabnosti

4 leta.

6.4 Posebna navodila za shranjevanje

Za shranjevanje zdravila niso potrebna posebna navodila

6.5 Vrsta ovojnine in vsebina

Škatle s 28, 56, 90 ali 98 filmsko obloženimi tabletami: v PVC/PVDC-aluminija/PVDC.

Na trgu ni vseh navedenih pakiranj.

 

promet

6.6 Posebni varnostni ukrepi za odstranjevanje

 

Neuporabljeno zdravilo ali odpadni material zavrzite v skladu z lokalnimi predpisi.

 

 

 

 

za

7.

IMETNIK DOVOLJENJA ZA PROMET

 

Pharmathen S.A.

 

čdovoljenja

 

6, Dervenakion str.,

 

 

153 51 Pallini

 

 

Attiki,

Grčija

 

 

Tel.: +30 210 66 65 067

 

8.

 

 

 

ŠTEVILKE DOVOLJENJ ZA PROMET

 

EU/1/12/765/003

nima

ve

 

EU/1/12/765/004

 

 

 

EU/1/12/765/008

 

 

EU/1/12/765/011

 

 

9.

 

 

 

DATUM PRIDOBITVE/PODALJŠANJA DOVOLJENJA ZA PROMET

Datum pridobit e: 13 april 2012

 

 

10.

DATUM ZADNJE REVIZIJE BESEDILA

 

PodrobneZdraviloinformacije o zdravilu so objavljene na spletni strani Evropske agencije za zdravila http://www.ema.europa.eu/

1. IME ZDRAVILA

Sabervel 300 mg filmsko obložene tablete.

2. KAKOVOSTNA IN KOLIČINSKA SESTAVA

Ena filmsko obložena tableta vsebuje 300 mg irbesartana.

Pomožne snovi z znanim učinkom:

80 mg laktoze monohidrata na filmsko obloženo tableto.

Za celoten seznam pomožnih snovi glejte poglavje 6.1.

 

promet

 

 

3.

FARMACEVTSKA OBLIKA

 

 

filmsko obložene tablete

 

 

Bela, konkavna, okrogla, filmsko obložena tableta s 11 premerom mm.

za

 

4.

KLINIČNI PODATKI

 

4.1 Terapevtske indikacije

Zdravilo Sabervel je indicirano pri odraslih za zdravljenjedovoljenjaesencialne hipertenzije.

Prav tako je indicirano za zdravljenje ledvične bolezni pri draslih bolnikih s hipertenzijo in diabetesom tipa 2, kot del antihipertenzivnega režima zdravljenja z zdravili (glejte poglavja 4.3, 4.4, 4.5 in 5.1).

4.2 Odmerjanje in način uporabe

Odmerjanje

 

č

 

 

ve

Običajni priporočeni začetni in vzdrže alni odmerek je 150 mg enkrat na dan, s hrano ali brez. Na

 

nima

 

splošno zagotavlja odmerek 150 mg zdravila Sabervel enkrat na dan boljši 24 urni nadzor krvnega tlaka kot 75 mg. Vendar pa je treba preteht ti možnost uvajanja zdravljenja s 75 mg, zlasti pri bolnikih na

hemodializi

in starejših od 75 let.

 

Pri bolnikih,

kjer enkrat i d evni odmerek 150 mg zdravila Sabervel ne zadošča za nadzor krvnega

Zdravilo

 

tlaka, se lahko

dmerek poveča na 300 mg ali uvede dodatni antihipertenziv (glejte poglavja 4.3, 4.4,

4.5 in 5.1). In s cer, se je pri dodatni uvedbi diuretika, kot je hidroklorotiazid,

pokazal sinergistični

učinek z zdra

lom Sabervel (glejte poglavje 4.5).

 

Pri bolnikih

z visokim krvnim tlakom z diabetesom tipa 2 moramo zdravljenje

začeti z enkratnim

dnevnim odmerkom 150 mg irbesartana in ga postopno povečevati do 300 mg enkrat dnevno, kar je

priporočeni vzdrževalni odmerek za zdravljenje ledvične bolezni.

Koristi zdravljenja z zdravilom Sabervel za ledvice pri bolnikih z visokim krvnim tlakom z diabetesom tipa 2 so pokazale študije, kjer so irbesartan uporabljali dodatno z drugimi antihipertenzivi, potrebnimi za doseganje ciljnega krvnega tlaka (glejte poglavja 4.3, 4.4, 4.5 in 5.1).

Posebne skupine bolnikov

Ledvična okvara: bolnikom s prizadeto ledvično funkcijo odmerka ni treba prilagajati. Pri bolnikih na hemodializi se mora pretehtati možnost uporabe nižjega začetnega odmerka (75 mg) (glejte poglavje

4.4).

Jetrna okvara:bolnikom z lažjo do srednje težko jetrno okvaro odmerka ni treba prilagajati. Pri bolnikih

Starejši bolniki: čeprav je treba pretehtati možnost uporabe začetnega odmerka 75 mg pri bolnikih starejših od 75 let, običajno pri starejših prilagajanje odmerka ni potrebno.
Pediatrična populacija: varnost in učinkovitost zdravila Sabervel pri otrocih, starih od 0 do 18 let, nista bili dokazani. Trenutno razpoložljivi podatki so opisani v poglavju 4.8, 5.1 in 5.2 vendar priporočil o odmerjanju ni mogoče dati.
Način uporabe
Za peroralno uporabo.

s hudo jetrno okvaro ni kliničnih izkušenj.

4.3 Kontraindikacije

Preobčutljivost za zdravilno učinkovino

 

 

 

promet

ali katerokoli pomožno snov (glejte poglavje 6.1). Drugo in

tretje trimesečje nosečnosti (glejte poglavji 4.4 in 4.6).

za

 

 

 

 

 

 

 

pri bolnikih s

Sočasna uporaba zdravila Sabervel in zdravil, ki vsebujejo aliskiren, je kontr indicirana

sladkorno boleznijo ali z okvaro ledvic (hitrost glomerularne filtracije < 60 ml/min/1,73

m2) (glejte

poglavji 4.5 in 5.1).

dovoljenja

 

 

 

4.4

 

 

 

 

Posebna opozorila in previdnostni ukrepi

 

 

 

Zmanjšan intravaskularni volumen: pri bolnikih,

ki imajo zman šan volumen krvi in/ali pomanjkanje

natrija zaradi intenzivnega zdravljenja z diuretiki,

omejevan a vnosa soli s hrano, driske ali bruhanja, se

lahko pojavi simptomatska hipotenzija,

zlasti po prvem dmerku. Ta stanja se mora korigirati, preden se

uporabi zdravilo Sabervel.

 

 

 

 

 

Renovaskularna hipertenzija: pri bolnikih z obojestransko stenozo ledvične arterije ali s stenozo arterije

povečano tveganje za hudo hipotenzijo inčledvi no insuficienco. Čeprav to za zdraviloSabervel ni dokazano, je treba podobne učinke pričakovative pri antagonistih receptorjev za angiotenzin II.

ene same delujoče ledvice, je pri uporabi zdravil z vplivom na sistem renin-angiotenzin- aldosteron,

Ledvična okvara in presaditev ledvic: pri dajanju zdravila Sabervel bolnikom s prizadeto ledvično funkcijo se priporoča rednoniman dzorovanje ravni kalija in kreatinina v serumu. Glede uporabe zdravila

Sabervel pri bolnikih po nedavni presaditvi ledvic ni nobenih izkušenj.

Bolniki z visokim krvnim tlakom z diabetesom tipa 2 in ledvično boleznijo: analiza rezultatov študije z Zdravilobolniki z napred valo ledvično boleznijo kaže, da učinki irbesartana tako na ledvične kot srčnožilne dogodke niso en tni znotraj podskupin. In sicer, so bili videti manj ugodni pri ženskah in pri ne-belcih

(glejte pogla je 5.1).

Dvojna blok da sistema renin-angiotenzin-aldosteron (RAAS)

Obstajajo dokazi, da sočasna uporaba zaviralcev ACE, blokatorjev receptorjev angiotenzina II ali

aliskirena poveča tveganje za hipotenzijo, hiperkaliemijo in zmanjšano delovanje ledvic (vključno z akutno odpovedjo ledvic). Dvojna blokada sistema RAAS s hkratno uporabo zaviralcev ACE,

blokatorjev receptorjev angiotenzina II ali aliskirena zato ni priporočljiva (glejte poglavji 4.5 in 5.1). Če je zdravljenje z dvojno blokado res nujno, sme potekati le pod nadzorom specialista in s pogostimi natančnimi kontrolami delovanja ledvic, elektrolitov in krvnega tlaka.

Pri bolnikih z diabetično nefropatijo se zaviralcev ACE in blokatorjev receptorjev angiotenzina II ne sme uporabljati sočasno.

Hiperkaliemija: kot pri drugih zdravilih, ki vplivajo na sistem renin-angiotenzin-aldosteron, se lahko tudi med zdravljenjem z zdravilom Sabervel pojavi hiperkaliemija, zlasti ob prisotnosti ledvične okvare, izrazite proteinurije zaradi diabetične ledvične bolezni in/ali odpovedi srca. Pri ogroženih bolnikih se priporoča stalno spremljanje kalija v serumu (glejte poglavje 4.5).

Litij: sočasna uporaba zdravila Sabervel in litija ni priporočljiva (glejte poglavje 4.5).

Stenoza aortne in mitralne zaklopke, obstruktivna hipertrofična kardiomiopatija: pri bolnikih, ki imajo aortne ali mitralne stenoze ali obstruktivno hipertrofično kardiomiopatijo, je tako kot pri drugih vazodilatatorjih, potrebna posebna previdnost.

Primarni aldosteronizem: bolniki s primarnim aldosteronizmom se na splošno ne odzivajo na

antihipertenzive, ki delujejo preko inhibicije sistema renin-angiotenzin. Zato uporaba zdravila Sabervel ni priporočljiva.

primarnimi ledvičnimi boleznimi, vključno s stenozo ledvične arterije), je zdravljenje z zaviralci

Splošno: pri bolnikih, pri katerih sta žilni tonus in ledvična funkcija pretežno odvisna od delovanja sistema renin-angiotenzin-aldosteron (npr. bolniki s hudim kongestivnim srčnim odpovedovanjprometm ali

angiotenzinske konvertaze (ACE) ali antagonisti angiotenzina II, ki vplivajo na ta sistem, povezano z

akutno hipotenzijo, azotemijo, oligurijo ali v redkih primerih z akutno odpovedjo ledvic. K t pri vseh antihipertenzivih, ima lahko izrazito zmanjšanje krvnega tlaka pri bolnikih z ishemično kardiopatijo ali

ishemično srčnožilno boleznijo za posledico miokardni infarkt ali kap.

za

Kot so že opazili pri zaviralcih ACE, so irbesartan in drugi antagonisti angiotenzina izrazito manj

učinkoviti pri zniževanju krvnega tlaka pri temnopoltih ljudeh kot pri drugih ne-temnopoltih, verjetno

zaradi večje prevalence stanj z nizko vrednostjo renina pri temnopoltih bolnikih z visokim krvnim tlakom (glejte poglavje 5.1).dovoljenja

Nosečnost: Zdravljenja z antagonisti angiotenzina II se ne sme začeti med nosečnostjo. Pri bolnicah, ki načrtujejo nosečnost, je treba čim prej preiti na alternativno antihip rtenzivno zdravljenje z

uveljavljenim varnostnim profilom za uporabo v nosečnosti; razen če se oceni, da je nadaljnje zdravljenje z antagonisti angiotenzina II nujno. Ob potrjeni n sečnosti je treba zdravljenje zantagonisti

angiotenzina II takoj prekiniti in, če je primerno, začeti alternativno zdravljenje (glejte poglavji 4.3 in

4.6).

zmanjšane aktivnosti laktaze ali malabsorpcijo glukoze/galaktoze ne smejo jemati tega zdravila.

Laktoza: to zdravilo vsebuje laktozo. Bolnikičz re ko dedno intoleranco za galaktozo, laponsko obliko

Pediatrična populacija: irbesartan soveraziskovali pri pediatričnih bolnikih, starih od 6 do 16 let, vendar

trenutni podatki ne zadoščajo za podporo podaljšane uporabe pri otrocih, dokler ne bo na voljo dodatnih podatkov (glejte poglavja 4.8, 5.1 in 5.2).

4.5

Medsebojno delovanje z drugimi zdravili in druge oblike interakcij

 

Diuretiki in drugi antihipertenzivinima: drugi antihipertenzivi lahko povečajo hipotenzivni učinek

irbesartana; vendar pa so zdravilo irbesartana varno uporabljali

z drugimi antihipertenzivi,

kot so

antagonisti adrenergičnih receptorjev beta, zaviralci kalcijevih

kanalčkov z dolgotrajnim

delovanjemin

tiazidnimi diuretiki. Predhodno zdravljenje z visokimi odmerki diuretikov lahko povzroči zmanjšanje volumna in tveganje za hipotenzijo ob uvedbi zdravljenja z zdravilom Sabervel (glejte poglavje 4.4).

Po atki kliničnih preskušanj so pokazali, da je dvojna blokada sistema renin-angiotenzin-aldosteron

(RAAS) s hkratno uporabo zaviralcev ACE, blokatorjev receptorjev angiotenzina

II ali aliskirena

povezanaZdraviloz večjo pogostnostjo neželenih učinkov, npr. hipotenzije, hiperkaliemije

in zmanjšanega

delovanja ledvic (vključno z akutno odpovedjo ledvic) kot uporaba enega samega zdravila, ki deluje na

RAAS (glejte poglavja 4.3, 4.4. in 5.1).

 

Dodatki kalija in diuretiki, ki varčujejo s kalijem: na podlagi izkušenj z drugimi zdravili, ki vplivajo na

sistem renin-angiotenzin, lahko sočasna uporaba diuretikov, ki varčujejo s kalijem, dodatkov kalija, nadomestkov soli, ki vsebujejo kalij, ali drugih zdravil, ki lahko povečajo koncentracijo kalija vserumu

(npr. heparin), zviša kalij v serumu in zato ni priporočljiva

(glejte poglavje 4.4).

Litij: pri sočasni uporabi litija in zaviralcev angiotenzinske

konvertaze poročajo o reverzibilnem

 

povečanju serumske koncentracije litija in o toksičnosti. O podobnih učinkih do sedaj poročajo pri irbesartanu zelo redko. Zato se takšne kombinacije ne priporoča (glejte poglavje 4.4). Če je takšna

kombinacija nedvoumno potrebna, se priporoča skrbno nadzorovanje serumske ravni litija.

Nesteroidna protivnetna zdravila: kadar sočasno jemljemo antagoniste angiotenzina II in nesteroidna protivnetna zdravila (NSAID) (npr. selektivne COX-2 zaviralce, acetilsalicilno kislino (> 3 g dnevno) in neselektivne NSAID) lahko oslabi antihipertenzivni učinek.

Kot z zaviralci ACE, sočasna uporaba antagonistov angiotenzina II in NSAID lahko poveča tveganjeza

poslabšanje delovanja ledvic, vključno z možno akutno ledvično odpovedjo, in zvišanje kalija v plazmi, predvsem pri bolnikih z obstoječim oslabljenim delovanjem ledvic. Kombinacijo je predvsem pri

starejših bolnikih treba uporabljati previdno. Bolniki morajo zaužiti primerno količino tekočine in po

uvedbi sočasne uporabe je priporočljivo redno spremljanje delovanja ledvic.

promet

 

Dodatni podatki o medsebojnem delovanju z irbesartanom: v kliničnih študijah hidroklorotiazid ne

vpliva na farmakokinetiko irbesartana. Presnova irbesartana večinoma poteka preko CYP2C9 in v

manjšem obsegu z glukuronidacijo. Opazili niso nobenih pomembnih farmakokinetičnih in farmakodinamičnih interakcij pri sočasni uporabi irbesartana in varfarina, zdravila, ki se presnavlja

preko CYP2C9. Vpliva CYP2C9 induktorjev, kot je rifampicin,

na farmakokinetiko irbesartana niso

proučevali. Farmakokinetika digoksina se ob sočasnem dajanju irbesartana ni spremenila.

4.6

Plodnost, nosečnost in dojenje

 

 

za

Nosečnost:

 

 

 

 

 

 

 

Uporaba antagonistov angiotenzina II v prvem trimesečju nos

čnosti ni priporočljiva (glejte poglavje

4.4). Uporaba antagonistov angiotenzina II je kontraindicirana

v drugem in tretjem trimesečju

nosečnosti (glejte poglavji 4.3 in 4.4).

dovoljenja

 

 

 

 

Epidemiološki podatki niso pokazali teratogenega učinka pri nosečnicah, ki so bile v prvem trimesečju

nosečnosti izpostavljene zaviralcem ACE, ven ar pa majhnega povečanja tveganja ni možno izključiti. Čeprav ni na voljo kontrolnih epidemioloških podatkov glede tveganja pri uporabi antagonistov

angiotenzina II, lahko podobno tveganje obstaja tudi za to skupino zdravil. Pri bolnicah, ki načrtujejo

č

z uveljavljenim

nosečnost, je treba čim prej preiti na alt rnativno antihipertenzivno zdravljenje

varnostnim profilom za uporabo v nosečnosti; razen če se oceni, da je nadaljnje

zdravljenje z antagonisti

ve

 

angiotenzina II nujno. Ob potrjeni nosečnosti je treba zdravljenje z antagonistiangiotenzina II takoj

prekiniti in, če je primerno, z četi lternativno zdravljenje.

 

Znano je, da izpostavljenimaost antagonistom angiotenzina II v drugem in tretjem trimesečju nosečnosti lahko povzroči fetotoksič e učinke pri človeku (zmanjšano delovanje ledvic, oligohidramnij, zapoznela

zakostenitevZdravilolobanje) in toksične učinke pri novorojenčku (odpoved ledvic, hipotenzija, hiperkaliemija) (glejte poglavje 5.3).

V primeru izpostavljenosti antagonistom angiotenzina II od drugega trimesečja nosečnosti dalje se priporoča ultr z očni pregled lobanje in delovanja ledvic.

Otroke, k terih matere so prejemale antagoniste angiotenzina II, je treba pozorno spremljati zaradi možnosti pojava hipotenzije (glejte poglavji 4.3 in 4.4).

Dojenje:

Podatkov o uporabi zdravila Sabervel med dojenjem ni na voljo, zato uporaba zdravila Sabervel med dojenjem ni priporočljiva. Med dojenjem je treba dati prednostalternativnim oblikam zdravljenja z bolj poznanim profilom varnosti. To še posebej velja v času dojenja novorojencev ali nedonošenčkov.

Ni znano, ali se irbesartan ali njegovi presnovki izločajo v materino mleko.

Razpoložljivi farmakodinamični/toksikološki podatki pri podganah kažejo na izločanje irbesartana ali njegovih presnovkov v mleko (za podrobnosti glejte poglavje 5.3).

Plodnost:

Irbesartan ni vplival na plodnost podgan in njihovih potomcev v odmerkih, ki so povzročili prve znake toksičnih učinkov pri starših (glejte poglavje 5.3).

4.7 Vpliv na sposobnost vožnje in upravljanja s stroji

Študij o vplivu na sposobnost vožnje in upravljanja s stroji niso izvedli. Na podlagi farmakodinamičnih lastnosti ni verjetno, da bi irbesartan poslabšal to sposobnost. Pri upravljanju z vozili ali s stroji se mora upoštevati, da se med zdravljenjem lahko pojavita omotica ali utrujenost.

4.8

Neželeni učinki

promet

V s placebom kontroliranih preskušanjih z bolniki

s hipertenzijo, se celotna pogostost neželenih

dogodkov med skupinama z irbesartanom (56,2%) in placebom (56,5%) ni razlikovala. Prekinit v

zaradi kateregakoli kliničnega ali laboratorijskega

neželenega dogodka je bila pri bolnikih z

irbesartanom manj pogosta (3,3%) kot pri bolnikih

s placebom (4,5%). Pogostost neželenih dogodkov ni

bila

povezana z velikostjo odmerka (v mejah priporočenega odmerjanja), s spolom, sta stj , raso ali

trajanjem zdravljenja.

 

Pri diabetičnih bolnikih z visokim krvnim tlakom z mikroalbuminurijo in norm lnim delovanjem ledvic,

so poročali o ortostatski omotici in ortostatski hipotenziji pri 0,5% bolnikov (to je občasno), a več kot

pri placebu.

dovoljenja

za

 

 

Sledeča tabela predstavlja neželene učinke zdravila

o katerih so poročali v s placebom kontroliranih

preskušanjih, v katerih je sodelovalo 1.965 bolnikov

z visokim krvnim tlakom, ki so prejemali

irbesartan. Učinki označeni z zvezdico (*) se nanašajo na neže ene učinke o katerih so dodatno poročali pri > 2% diabetičnih bolnikov z visokim krvnim tlakom s kr nično ledvično insuficienco in izraženo proteinurijo in večjim deležem kot pri placebu.

Pogostnost spodaj naštetih neželenih učinkov je predeljena po naslednjem dogovoru:

zelo pogosti (≥1/10); pogosti (≥1/100 do <1/10); občasni (≥1/1.000 do <1/100); redki (≥1/10.000 do

<1/1.000); zelo redki (<1/10.000). V vsaki skupini pogostnosti so neželeni učinki navedeni v zaporedju

padajoče resnosti.

č

 

 

ve

Prav tako so navedeni dodatni neželeni učinki, o katerih so poročali po pridobitvi dovoljenja za promet.

 

nima

nih poročil.

Ti neželeni učinki izhajajo iz spont

Bolezni imunskega siste a:

 

Neznana:

preobčutljivostne reakcije, kot so angioedem, izpuščaj, koprivnica

Presnovne in prehranske motnje:

 

Neznana:

h perkaliemija

 

Bolezni živčevja:

 

Pogosti:

omotica, ortostatska omotica*

Neznana:

vrtoglavica, glavobol

UšesneZdravilobolezni, vključno z motnjami labirinta:

Neznana:

tinitus

 

Srčne bolezni:

 

 

Občasni:

tahikardija

 

Žilne bolezni:

 

 

Pogosti:

ortostatska hipotenzija*

Občasni:

rdečica

 

 

 

Bolezni dihal, prsnega koša in mediastinalnega prostora:

Občasni: kašelj

Bolezni prebavil:

Pogosti: slabost/bruhanje

Občasni: driska, dispepsija/zgaga

Neznana: paragevzija

Bolezni jeter, žolčnika in žolčevodov:

 

 

 

Občasni:

zlatenica

 

 

 

 

 

Neznana:

hepatitis, motnje v delovanju jeter

 

Bolezni kože in podkožja:

 

 

 

 

 

Neznana:

levkocitoklastični

vaskulitis

 

 

 

Bolezni mišično-skeletnega sistema in vezivnega tkiva:

 

Pogosti:

mišičnoskeletna bolečina*

 

 

 

Neznana:

artralgija, mialgija

(v nekaterih primerih sta bili

povezani z zvišanjem ravni kreatin-

kinaze v plazmi), mišični

krči

 

 

 

promet

 

 

 

 

 

 

Bolezni sečil:

motnje v delovanju ledvic, vključno s primeri odpovedi ledviczapri ogroženih bolnikih

Neznana:

(glejte poglavje

4.4)

 

 

 

 

 

Motnje reprodukcije in dojk:

 

 

 

 

Občasni:

motnje spolnosti

 

 

 

 

Splošne težave in spremembe na mestu aplikacije:

 

 

Pogosti:

utrujenost

 

dovoljenja

Občasni:

bolečine v prsih

 

Preiskave:

 

 

 

 

 

se je pojavljalač

 

 

Zelo pogosti:

Hiperkaliemija*

pri diabetičnih bolnikih zdravljenih z irbesartanom

 

pogosteje kot pri bolnikih,

ki so dobivali placebo. Pri diabetičnih bolnikih z

 

visokim krvnim tl kom z mikroalbuminurijo

in normalno ledvično funkcijo, se je

 

 

 

ve

 

 

 

 

hiperkaliemija (≥ 5,5 mEq/l) pojavila pri 29,4% bolnikov, ki so prejemali 300 mg

 

irbesartana in pri 22% bolnikov

v skupini s placebom. Pri diabetičnih bolnikih z

 

visok

krvnim tlakom s kronično ledvično insuficienco in izraženo proteinurijo, se

 

je hiperkaliemija

(≥ 5,5 mEq/l)

pojavila pri 46,3% bolnikov, ki so dobivali

 

irbesartannimain pri 26,3% bolnikov

v placebo skupini

Pogosti:

pri bolnikih zdravljenih z irbesartanom so pogosto (1,7%) opazili pomembno

 

povečanje plazemske kreatinin kinaze. Nobeno od teh povečanj ni bilo povezano s

 

prepoznavnimi kliničnimi

mišičnoskeletnimi

pojavi.

 

Pri 1,7% bolnikov z visokim krvnim tlakom z napredovalo diabetično ledvično

 

boleznijo, ki so jih zdravili z irbesartanom, so opazili znižanje hemoglobina*, ki ni

 

bilo klinično pomembno.

 

 

 

PediatričnaZdravilopopulacija:

 

 

 

 

 

Med randomiziranim preskušanjem pri 318 hipertenzivnih otrocih in mladostnikih, starih od 6 do 16 let,

so se med 3-tedensko dvojno slepo fazo pojavili naslednji neželeni učinki: glavobol (7,9%), hipotenzija

(2,2%), omotica (1,9%), kašelj (0,9%). Med 26-tedenskim odprtim obdobjem tega preskušanja so bila najpogostejša laboratorijska odstopanja zvišanje kreatinina (6,5%) in zvišanje vrednosti kreatinin-kinaze (CK) pri 2% otrok.

4.9 Preveliko odmerjanje

Izkušnje pri odraslih, ki so bili 8 tednov izpostavljeni odmerkom do 900 mg/dan, niso odkrile

toksičnosti. Kot manifestacijo prevelikega odmerjanja je najverjetneje pričakovati hipotenzijo in tahikardijo; zaradi prevelikega odmerka se lahko pojavi tudi bradikarija. Specifični podatki o

zdravljenju prevelikega odmerjanja z zdravilom Sabervel niso na voljo. Bolnika se mora skrbno nadzorovati, zdravljenje pa mora biti simptomatsko in podporno. Priporočeni ukrepi vključujejo sprožitev bruhanja in/ali izpiranje želodca. Aktivno oglje je lahko koristno pri zdravljenju prevelikega odmerjanja. Irbesartan se s hemodializo ne odstranjuje.

5. FARMAKOLOŠKE LASTNOSTI

5.1 Farmakodinamične lastnosti

 

 

 

 

promet

Farmakoterapevtska skupina: Antagonisti angiotenzina II, enokomponentna zdravila oznaka

ATC: C09CA04.

 

 

 

Mehanizem delovanja: Irbesartan je močan, peroralno delujoč, selektivni antagonist recept rjev za

angiotenzin II (tip AT1 ). Pričakovani učinek je blokada vseh učinkov angiotenzina

II, ki se prenašajo

preko receptorja AT1 , ne glede na izvor ali sintezno pot angiotenzina-II. Selektivni

antagonistični

 

 

 

za

 

učinek na receptorje angiotenzina II (AT1 ) povzroči povečanje plazemske r vni renina in angiotenzina

II, in zmanjšanje plazemske koncentracije aldosterona. Na serumsko raven k lija s

m irbesartan v

priporočenih

odmerkih ne vpliva značilno. Irbesartan ne zavira ACE (kinina e-II), to je encima, ki tvori

angiotenzin

II in tudi razgrajuje bradikinin

dovoljenja

 

 

v neučinkovite metabolite.

 

 

Za svojo učinkovitost irbesartan ne potrebuje metabolične aktivacije.

 

 

Klinična učinkovitost:

 

 

 

Hipertenzija

 

 

 

 

Irbesartan znižuje krvni tlak z minimalno

spremembo srčnega utripa. Zmanjšanje krvnega tlaka je

odvisno od odmerka pri enkratnih dnevnih odmerkih in s tendenco doseganja platoja pri odmerkih

večjih od 300 mg. Enkratni dnevni odmerki 150-300 mg v povprečju vseskozi (npr. 24 ur po odmerku)

č Največje znižanje krvnega tlaka je dosvež no v 3-6 urah po jemanju zdravila. Antihipertenzivni učinek

znižajo krvni tlak v ležečem ali sedečem položaju za 8 -13/5-8 mmHg (sistolični/diastolični) več, kot se zniža s placebom.

traja najmanj 24 ur. Po 24 urah je bilo zmanjšanje krvnega tlaka 60-70% ustreznega največjega diastoličnega in sistoličneganimaodziva na priporočeni odmerek. Enkratno dnevno odmerjanje 150 mg povzroči podoben celoten in povprečni 24-urni odziv kot dvakrat dnevno odmerjanje istega celotnega odmerka.

Učinek zdravila irbesartana na znižanje krvnega tlaka je viden po 1-2 tednih, največji učinek pa nastopi 4-6 tednov po začetku zdravljenja. Antihipertenzivni učinek se vzdržuje z dolgotrajno terapijo. Po

ukinitvi terapije se krvni tlak postopno vrne na začetno vrednost. Ponovnega padca zvečanega krvnega tlaka niso opaz .

Učinki irbesartana in tiazidnih diuretikov na zniževanje krvnega tlaka se seštevajo. Pri bolnikih, ki niso zadostno kontrolirani s samim irbesartanom, se z dodatno uvedbo nizkega odmerka hidroklorotiazida (12,5 mg) enkrat dnevno, poleg enkrat dnevnega odmerka irbesartana, doseže nadaljnje s placebom- uravnano znižanje krvnega tlaka v celoti za 7-10/3-6 mmHg (sistolični/ diastolični).

Spol in starost ne vplivata

na učinkovitost irbesartana. Podobno kot pri drugih zdravilih, ki delujejo na

sistem renin-angiotenzin,

se temnopolti bolniki z visokim krvnim tlakom izrazito slabše odzivajo na

monoterapijoZdraviloz irbesartanom. Kadar se irbesartan uporablja sočasno z nizkim odmerkom

hidroklorotiazida (npr. 12,5 mg dnevno), se antihipertenzivni odziv temnopoltih bolnikov z visokim

krvnim tlakom približa odzivu belcev.

Na serumsko sečno kislino ali z urinom izločeno sečno kislino nima klinično pomembnega učinka.

Pediatrična populacija

Znižanje krvnega tlaka s ciljnimi titracijskimi odmerki irbesartana 0,5 mg/kg (nizki odmerek), 1,5 mg/kg (srednji odmerek) in 4,5 mg/kg (visoki odmerek) so v 3-tedenskem obdobju ocenili pri 318 ogroženih (diabetes, družinska anamneza hipertenzije) otrocih in mladostnikih, starih od 6 do 16 let. Po koncu 3-tedenskega obdobja se je primarna spremenljivka učinkovitosti, najnižji sistolični krvni tlak

sede (SeSBP – seated systolic blood pressure), v primerjavi z izhodiščem znižala za povprečno 11,7 mmHg (nizki odmerek), 9,3 mmHg (srednji odmerek) oz. 13,2 mmHg (visoki odmerek). Razlike med

temi odmerki niso bile značilne. Korigirana povprečna sprememba najnižjega diastoličnega krvnega tlaka sede (SeDBP – seated diastolic blood pressure) je bila 3,8 mmHg (nizki odmerek), 3,2 mmHg (srednji odmerek) oz. 5,6 mmHg (visoki odmerek). V naslednjih dveh tednih so bolnike ponovno randomizirali bodisi na zdravilno učinkovino bodisi na placebo; tistim, ki so dobivali placebo, se je

SeSBP zvišal za 2,4 mmHg in SeDBP za 2,0 mmHg, medtem ko se je bolnikom na vseh odmerkih irbesartana SeSBP spremenil za +0,1 mmHg in SeDBP za –0,3 mmHg (glejte poglavje 4.2).

Hipertenzija in sladkorna bolezen tipa 2 z ledvično boleznijo

Preskušanje irbesartana pri diabetični nefropatiji “Irbesartan Diabetic Nephropathy Trial" (IDNT) kaže, da irbesartan pri bolnikih s kronično ledvično insuficienco in izraženo proteinurijo zmanjša napredovanje ledvične bolezni. IDNT je bilo dvojno slepo, kontrolirano preskušanje vpliva irb sar ana na obolevnost in smrtnost v primerjavi z amlodipinom in placebom. Pri 1.715 bolnikih z visokim krvnim tlakom z diabetesom tipa 2, proteinurijo ≥ 900 mg/dan in serumskim kreatininom1,0-3,0 g/dl,

prenesli. V vseh zdravljenih skupinah so bolniki običajno prejemali 2 doza4 ntihipertenzivepromet(diuretike, antagoniste adrenergičnih receptorjev beta, antagoniste adrenergičnih receptorjev lfa), da so dosegli

so raziskovali dolgotrajne učinke irbesartana (povprečje 2,6 let) na napredovanje ledvične b lezni in na celokupno smrtnost. Bolnikom so postopoma povečevali odmerek irbesartana od 75 mg do

vzdrževalnega odmerka 300 mg, odmerek amlodipina od 2,5 do 10 mg, oziroma laceba, kot so ga

ciljni krvni tlak, ki je bil ≤135/85 mmHg, ali znižanje krvnega tlaka za najmanj 10 mmHg, če je bil začetni krvni tlak >160 mmHg. V placebo skupinidovoljenjaje doseglo ciljni krvni tl k 60% bolnikov, v skupini z irbesartanom 76% in v skupini z amlodipinom 78%. Irbesartan je pomembno znižal tveganje za

primarno povezan izid podvojitve serumskega kreatinina, zadnje faze ledvične bolezni (ESRD) in celokupne smrtnosti. Približno 33% bolnikov v skupini z irb sartanom je doseglo primarno povezan

ledvični izid v primerjavi s 39% pri placebu in 41% v skupini z amlodipinom [20%relativno zmanjšanje tveganja v primerjavi s placebom (p = 0,024) in 23% relativno zmanjšanje tveganja v primerjavi z amlodipinom (p = 0,006)]. Pri podrobnem proučevanju posameznih komponent primarnega

izida, niso opazili

učinka na celokupno smrtnost, pačpa pozitivno tendenco pri zniževanju ESRD in

pomembno zmanjšanje podvojitve serumskega kreatinina.

Učinke zdravljenja

so proučevali pri podskupinah, sestavljenih glede na spol, raso, starost, trajanje

sladkorne bolezni,

ve

začetno vrednost krvnčga tlaka, serumski kreatinin in hitrost izločanja albuminov.

V podskupinah z ženskami in temnopoltimi, ki so predstavljale 32% oziroma 26% celotne preiskovane populacije, ni bila dokazana koristnost irbesartana za ledvice, čeprav je meje zaupanja ne izključujejo. V sekundarnem izidu fatalnih in nef talnih srčnožilnih dogodkov med tremi skupinami celotne populacije ni bilo razlik, čeprav je bilo opaziti povečano pogostost nefatalnih MI (miokardni infarkt) pri

ženskah in zmanjšano pogostost nefatalnih MI pri moških v skupini z irbesartanom, v primerjavi s placebo skupino. Pri že skah v skupini z irbesartanom so opazili v primerjavi z ženskami v skupini z

amlodipinom p večano pogostost nefatalnih MI in kapi, medtem ko se je v celotni populaciji zmanjšalo

 

nima

 

število hospita zac j zaradi odpovedi srca. Za te ugotovitve pri ženskah niso našli ustrezne razlage.

Preskuš nje delo anja irbesartana na mikroalbuminurijo pri bolnikih

z visokim krvnim tlakom z

diabetesom melitusom tipa 2 (IRMA 2), je pokazalo, da pri bolnikih

z mikroalbuminurijo, 300 mg

irbesa tana upočasni napredovanje do izražene proteinurije. IRMA 2 je dvojno slepa, s placebom

Zdravilo

 

 

kontrolirana raziskava smrtnosti pri 590 bolnikih z diabetesom tipa 2, mikroalbuminurijo (30-

300 mg/dan) in normalno ledvično funkcijo (serumski kreatinin pri moških ≤1,5 mg/dl, pri ženskah <1,1 mg/dl). V raziskavi so proučevali dolgotrajne učinke (2 leti) zdravila irbesartana na napredovanje v klinično proteinurijo (hitrost izločanja albuminov z urinom -“urinary albumin excretion rate”-UAER >300 mg/dan in povečanje UAER-a najmanj za 30% začetne vrednosti). Ciljni krvni tlak je bil

≤135/85 mmHg. Po potrebi, so za doseganje načrtovanega krvnega tlaka uporabljali dodatne antihipertenzive (brez zaviralcev ACE, antagonistov receptorjev za angiotenzin II in dihidropiridinskih

zaviralcev kalcija). Medtem ko so dosegli v vseh skupinah podoben krvni tlak, je manj oseb v skupini z irbesartanom 300 mg (5,2%) doseglo izid izražene proteinurije, kot v placebo skupini (14,9%) ali v

skupini z irbesartanom 150 mg (9,7%) in s tem pokazalo 70% relativno zmanjšanje tveganja v primerjavi s placebom (p = 0,0004) pri višjem odmerku. V prvih treh mesecih zdravljenja niso opazili spremljajočega izboljšanja hitrosti glomerularne filtracije (GFR). Upočasnitev napredovanja vklinično

proteinurijo je bila vidna že v prvih treh mesecih in se je nadaljevala preko dveletnega obdobja. V skupini s 300 mg irbesartana je bila pogostejša (34%) regresija na normoalbuminurijo (<30 mg/dan),

kot v placebo skupini (21%).

5.2Farmakokinetične lastnosti

Irbesartan se po peroralni uporabi dobro absorbira: študije absolutne biološke razpoložljivosti so dale vrednosti približno 60-80%. Sočasen vnos hrane ne vpliva pomembno na biološko razpoložljivost

irbesartana. Vezava na plazemske beljakovine je približno 96%, z zanemarljivo vezavo na krvne celice. Volumen porazdelitve je 53-93 litrov. Po peroralni ali intravenski uporabi 14C irbesartana, prispeva 80-

85% radioaktivnosti v plazemskem obtoku nespremenjeni irbesartan. Irbesartan se presnavlja v jetrih s

konjugacijo z glukuronidom in z oksidacijo. Glavni metabolit v obtoku je irbesartan glukuronid promet

(približno 6%). In vitro študije kažejo, da se irbesartan primarno oksidira z citokrom P450 encimom CYP2C9; izoencim CYP3A4 ima zanemarljiv učinek.

Irbesartan kaže linearno in z odmerkom sorazmerno farmakokinetiko v razponu odmerk v 10 do 600

mg. Pri odmerkih večjih od 600 mg (dvakrat več od priporočenega odmerka), so opazili nesorazmerno manjše povečanje peroralne absorpcije; mehanizem tega pojava ni pojasnjen. Največje lazemske

koncentracije so dosežene 1,5-2 uri po peroralni uporabi. Celokupni telesni in ledvični očistek je 157-

176 oziroma 3-3,5 ml/min. Končni razpolovni eliminacijski čas irbesartana je 11-15 ur. Ravnotežne

koncentracije v plazmi so dosežene v 3 dneh po začetku enkrat-dnevnega režima odmerjanja. Omejeno

 

dovoljenja

kopičenje

irbesartana (<20%) v plazmi so opazili ob ponovitvah enkr -t dnevnegaza odmerjanja. V študiji

so opazili

nekoliko večjo koncentracijo irbesartana pri bolnicah z visokim krvnim lakomt . Vendar pa ni

bilo nobene razlike v razpolovnem času in kopičenju irbesarta a. Prilagajanje odmerka za bolnice ni potrebno. Vrednosti AUC in Cmax irbesartana so bile pri star ših osebah (≥65 let) nekoliko večje kot pri

mlajših (18-40 let). Vendar pa ni bilo pomembnih sprememb končnega razpolovnega časa. Prilagajanje odmerka za starejše bolnike ni potrebno.

Irbesartan in njegovi metaboliti se izločajo tako z ž lčem kot preko ledvic. Po peroralnem ali i.v. dajanju 14C irbesartana, se približno 20% radioaktivn sti izloči z urinom in preostanek z blatom. Manj kot 2% odmerka irbesartana se izloči z urinom v nespremenjeni obliki.

Pediatrična populacija

ve

č

Farmakokinetiko irbesartana so ocenili pri 23 hipertenzivnih otrocih po uporabi posamičnega in

nima

 

večkratnih dnevnih odmerkov irbes rtana (2 mg/kg) do največjega dnevnega odmerka 150 mg štiri

tedne. Od teh 23 otrok je bilo pri 21-ih farmakokinetiko možno primerjati s farmakokinetiko pri odraslih (dvanajst otrok starejših od 12 let, devet otrok starih od 6 do 12 let). Rezultati so pokazali, da so bili

Cmax, AUC in očistek pr

erljivi tistim pri odraslih, ki so dobivali 150 mg irbesartana na dan. Po

ponavljajočem odmerja ju

enkrat na dan so ugotovili omejeno kopičenje irbesartana (18%) v plazmi.

5.3ZdraviloPredklinični podatki o varnosti

z ledvično okvaro ali tistih na

Ledvična okvara: farmakokinetični parametri irbesartana pri bolnikih

hemodializi,

n so pomembno spremenjeni. Irbesartan se s hemodializo

ne odstranjuje.

Jetrna okv

: pri bolnikih

z lažjo do srednjo cirozo, farmakokinetični parametri irbesartana niso

pomembno spremenjeni.

Raziskave z bolniki s hudo jetrno okvaro niso bile opravljene.

Pri klinično relevantnih odmerkih ni bilo dokazov o abnormalni sistemski ali na določen organ usmerjeni toksičnosti. V nekliničnih raziskavah o varnosti, so visoki odmerki irbesartana (≥250 mg/kg/dan pri podganah in ≥100 mg/kg/dan pri makako opicah) povzročili zmanjšanje parametrov

rdečih krvnih celic (eritrociti, hemoglobin, hematokrit). Zelo visoki odmerki irbesartana (≥500 mg/kg/dan) so pri podganah in makako opicah sprožili degenerativne spremembe v ledvicah (kot so

intersticijski nefritis, razširitev tubulov, bazofilni tubuli, povečana plazemska koncentracija sečnine in kreatinina), za katere domnevajo, da so sekundarne hipotenzivnim učinkom zdravila, ki vodi do zmanjšanega pretoka v ledvicah. Poleg tega je irbesartan sprožil hiperplazijo/hipertrofijo

jukstaglomerulnih celic (pri podganah pri ≥90 mg/kg/dan, pri makako opicah pri ≥10 mg/kg/dan). Za vse te spremembe se domneva, da so posledica farmakološkega delovanja irbesartana. Za terapevtske

odmerke pri človeku kaže, da je hiperplazija/hipertrofija ledvičnih jukstaglomerulnih celic brez pomena.

O mutagenosti, klastogenosti ali karcinogenosti ni nobenih dokazov.

V študijah pri samcih in samicah podgan plodnost in sposobnost razmnoževanja nista bili prizadeti niti pri peroralnih odmerkih irbesartana, ki so pri starših povzročili toksične učinke (od 50 do650

mg/kg/dan), vključno s pogini pri največjih odmerkih. Pomembnih učinkov na število rumenih telesc, nidacijo ali preživetje zarodkov niso opazili. Irbesartan ni vplival na preživetje, razvoj ali sposobnost

razmnoževanja potomcev. V študijah pri živalih so v zarodkih podgan in kunčjih samic odkrili z radioaktivnim izotopom označen irbesartan. Irbesartan se izloča z mlekom doječih podgan.

Poskusi na živalih z irbesartanom kažejo pri podganjih zarodkih prehodne toksične učinke (pov čanje ledvično-medenične votline, razširjen sečevod ali podkožne edeme), ki izginejo po rojstvu. Pri zajčjih

samicah so opazili splav ali zgodnjo

resorpcijo pri odmerkih, pomembno toksičnih za samic , vključno

s smrtjo. Pri podganah ali zajcih niso opazili teratogenih učinkov.

 

promet

6.

FARMACEVTSKI PODATKI

 

za

 

 

6.1

Seznam pomožnih snovi

 

dovoljenja

 

Jedro tablete:

 

 

 

 

 

 

 

laktoza monohidrat

 

 

 

 

mikrokristalna celuloza

 

 

 

premreženi natrijev karmelozat

 

 

 

Brezvodni koloidni silicijev dioksid

 

 

 

hipromeloza

 

 

 

 

magnezijev stearat

 

 

 

 

Filmska obloga:

 

č

 

 

hipromeloza

 

 

 

 

 

 

 

titanov dioksid (E171)

 

 

 

 

makrogol 400

 

ve

 

 

 

6.2

Inkompatibilnosti

 

 

 

 

 

 

 

Navedba smiselno ni potrebna.

 

 

 

 

6.3

Rok up rabn sti

 

 

 

 

 

 

nima

 

 

 

 

4 leta.

 

 

 

 

 

 

6.4

Posebna navodila za shranjevanje

 

 

 

a shranjevanje zdravila niso potrebna posebna navodila

 

 

Zdravilo

 

 

 

 

 

6.5

Vrsta ovojnine in vsebina

 

 

 

 

Škatle s 28, 56, 90 ali 98 filmsko obloženimi tabletami: v PVC/PVDC-aluminija/PVDC. Na trgu ni vseh navedenih pakiranj.

6.6 Posebni varnostni ukrepi za odstranjevanje

Neuporabljeno zdravilo ali odpadni material zavrzite v skladu z lokalnimi predpisi.

7. IMETNIK DOVOLJENJA ZA PROMET

Pharmathen S.A. 6, Dervenakion str., 153 51 Pallini Attiki, Grčija

Tel.: +30 210 66 65 067

8. ŠTEVILKE DOVOLJENJ ZA PROMET

EU/1/12/765/005

promet

 

EU/1/12/765/006

 

EU/1/12/765/009

 

EU/1/12/765/012

 

9. DATUM PRIDOBITVE/PODALJŠANJA DOVOLJENJA ZA PROMET

Datum pridobitve: 13 april 2012

za

 

10.DATUM ZADNJE REVIZIJE BESEDILA

 

 

čdovoljenja

Podrobne informacije o zdravilu so objavljene na spletni strani Evropske agencije za zdravila

http://www.ema.europa.eu/

 

 

nima

ve

Zdravilo

 

 

 

Komentarji

A B C D E F G H I J K L M N O P Q R S T U V W X Y Z
  • Pomoč
  • Get it on Google Play
  • O
  • Info on site by:

  • Presented by RXed.eu

  • 27558

    seznam zdravil na recept